URN_NBN_SI_DOC-DP0CMG9S

Da je lahko brez predsodkov in z večjo o dprtostjo p rišel m ed nas, za to ga je usposabljalo drugo nebo, pod k a te rim je bil rojen in vzgojen, T oskana, in ne m orda k ak a obrobna provinca vzhodne Italije, ki n a jv e č k ra t že v k ali z astru p lja n ara v n a n o st lju d i na dobre odnose. V F iren cah se je rodil 25. ju n ija 1921. T am je o pravil filozof­ sko fakulteto, k asneje pa še poseben študij iz bibliotekonom ije. S p r­ va je vodil univ erzitetn o in državno knjižnico (B iblioteca U niversi- ta ria G overnativa) v M essini na Siciliji, od leta 1950 pa je postal nam estn ik ra v n a te lja v goriški d ržavni in m estni knjižnici (Biblio­ teca G o v ern ativ a [zdaj B iblioteca S ta tale Isontina], B iblioteca Ci- vica) in že 1953 n jen ra v n a te lj. To je ostal vse do leta 1973, ko se je dal n a podlagi zakona št. 336 upokojiti. K asneje je postal svetovalec za knjižnice in m uzeje vseh tre h Benečij, dokler ga ni n eozdravljiva bolezen p ro ti koncu 1974 p risilila v bolnišnico, odkoder je za k ra te k čas še prišel in v začetku leta 1975 še obiskal Novo Gorico, ki m u je bila tako k srcu zrasla, pa že 26. fe b ru a rja letos podlegel neozdrav­ ljivi bolezni v bolnišnici v K rm inu. P okopan je bil 1. m arca n a go- riškem pokopališču ob m irenski cesti. P og reba se je udeležil tu d i p re d stav n ik slovenskih knjižn ičarjev , ki so m u p rin esli dan p rej v p rosto re njegove knjižnice, k je r je ležal na m rtv ašk em odru, venec z m odro-belo-rdečim trakom . M anzinija je odlikovala izredna ak tivn ost. Bil je zares mož dela. Ni se ustrašil ne tru d a, ne težav, ne stroškov. V knjižnicah, v k a te re je prišel — n a jp re j v M essini, potem v G orici — ni ostal tujec. Takoj se je vključil v k u ltu rn o sredino tisteg a k ra ja in postal n jen d ejav n i član. K njižne zaklade je takoj z vnem o spoznaval in jih znanstveno oblikoval v publikacijah. S tan je goriških dveh k n již ­ nic, ki jim a je postal rav n ate lj, ni bilo rav n o na zav id ljiv i višini. Še vsepovsod je bilo opaziti posledice p rv e svetovne vojne in obdobja fašizm a, iz k a te re je knjižnica izšla z m arsik a te ro rano. N ova država pa je zacelila v n jej le tisto, k a r je bilo n jej sam i v tak o jšn jo korist. Z an em arjen i so ostali skladi n eita lija n sk ih jezikovnih področij, tako nem ški, slovenski; n a jv e č k ra t so ostali potisn jen i v ozadje, ostali dolga d e se tletja le deponirani, torej ne na dosegu roke raziskovalca in znanstvenika. M anzini se je vrg el n a delo z vso vnem o. K njižno gradivo je u re ja l in p o stav ljal n a nove tem elje, pa čeprav tu d i n jem u ni uspelo, da bi lahko v zadovoljivem času in obsegu rešil ta p ro ­ blem . S toril pa je veliko, n arav n o st ogrom no že s tem , da je za posam ezne k njižn e zv rsti objavil te h tn e vodnike-kataloge v knjižni obliki (periodični tisk, in k u nabule, k arto g ra fsk a dela, itd.). Še važ­ nejše p a je njegovo delo p ri sn o v an ju posebnega oddelka v k n již ­ nici: Slavica, v k aterem je zbiral vse, kark o li je slovenskega ali ju g o