URN_NBN_SI_DOC-DP0CMG9S

tičen. Ob tem obisku je spoznal in se tu d i sp o p rija teljil z vrsto vid ­ nejših jugoslovanskih b ib lio tek arsk ih delavcev (M atko Rojnič, dr. M irko R upel in drugi), osebno p a je spoznal tu d i n e k a te re lite ra rn e u stv a rjalc e (Bevka, G radnika) in tu d i politike (dr. Jo ža V ilfan). K a ­ sneje je veliko svojega tru d a posvetil p rip ra v a m večjih skupnih ra z ­ stav; tako: ita lija n sk e k n jig e (Gorica, K oper, Novo m esto, M aribor), k n jig za m ladino tre h narodov (Italija, A v strija, Slovenija). Sodelo­ val je tu d i v n aših re v ija h (Srečanja, G oriški k njižničar, N aši razgledi, K njiga), v e č k ra t povabil n a ita lija n sk e b ib lio tek arsk e sestanke tu d i naše p red stav n ik e (Gorica, G radež), ra d sp rejem al ali vodil naše b ib lio tek a rje po k n jižn icah F u rla n ij e -Ju lijsk e k ra jin e (Gorica, V i­ dem , G radež, Trst), k ak o r e n k ra t tu d i večjo skupino p rim o rsk ih bi- bliotečnih delavcev v knjižnice F iren c in Rim a. Z natno je število kn jig in revij, ki m u jih je z njegovo osebno v eljavo uspelo p ris k r­ b eti novogoriški in ko p rsk i štu d ijsk i knjižnici. T udi sam se je rad udeleževal sestankov in zborovanj, n a k a te re ga je vabilo DBS ali D BP (v B eogradu, Z agrebu, Z adru, L ju b ljan i, M ariboru, K opru, Novi G orici in še kje). V rsto stro k o v n ih problem ov je ra d p red i- sk u tira l s slovenskim i kolegi, n a k a te re se je tu d i ra d obrnil, ko je šlo za n abavno politiko za »slavica« ali za delo p ri k atalo g ih n ji­ hovih lju d sk ih knjižnic v o k v iru m reže. K ot član kom isije za k n již­ nice je z razu m ev an jem tolm ačil p o treb e N arodne in štu d ijsk e k n již­ nice v T rstu, bil član kom isije za izd ajan je učbenikov za slovenske šole v zam ejstvu, in še in še. K aj je n a črto v odšlo z n jim v grob, ve le, k d o r m u je bil dovolj blizu, da je čutil tu d i neizrečeno m isel teg a moža. Z o p rav ljen im delom je dokazal, da m u beseda o dobrem sožitju, o m edsebojnem spo što v an ju in o sodelovanju m ed narodom a, italija n sk im in slo­ venskim , n i b ila p razna, tem več da je v anjo polagal bogato vse­ bino. M ed tolikim i sk u p n im i n a č rti bi veljalo m o rd a om eniti le enega: slov en sk o -italijan sk i in italijan sk o -slo v en sk i biblio tek arsk i slovar. O stal je ko t kom aj zasnovan, a neu resn ičen sen. K azalo bi g a z d ru g im i sodelavci dokončati k o t oddolžitev in v spom in njego­ vem u delu in lju b ezn i do nas. M a r i j a n B r e c e l j