URN_NBN_SI_DOC-DWGJSPL1

so desetletja in več ne sam o v raz­ voju bibliografije, tem več tu d i v raz­ voju uporabe gradiva. Zato je stal dr. Kos pred večjim i zahtevam i, a tudi pred bolj uveljavljenim i načeli, ko se je loteval nasled n jih 15 let Ča­ sopisa za zgodovino in narodopisje (1926—1940). G radivo je zagrabil povsem biblio­ grafsko: člankom je dal bibliografsko podobo, jih razvrstil v skupine te r dodal kazala. Upošteval je vse, tudi seznam e p rejetih in zam en jan ih knjig n a ovitkih. B ibliografski vpis im a vse vsebin­ ske in tehnične čednosti, ki jih od dobre bibliografije lahko pričakuje­ mo. Posebej kaže om eniti zlasti dvo­ je: razrešeni so vsi psevdonim i in anonim i, ki pridejo v poštev, preve­ deni so tu d i tisti naslovi člankov, ki v CZN še niso bili, k ar ni sam o v p rid enotni obdelavi, tem več še bolj uporabi. K razreševanju inicialk im am drob­ no pripom bo. Za prim er vzemimo podpis A. D. (CZN 1939, 129). Razre­ šen je v A ntona D olarja. K er nastopa kot avtor, je zapisan v inverziji ta ­ kole: D [olar] A [nton]. S tem je obr­ n je n a tu d i inicialka, kot da je pod­ pis D. A. Tak način razreševanja teh ­ nično ne omogoča, da bi iz vpisa sa­ m ega ugotovili, ali je podpis A. D. ali D. A. Res si lahko pom agam o z avtor­ skim kazalom (ali m orebiti s kaza­ lom psevdonim ov), k jer so inicialke navedene tako, kot so dejansko n a­ tisnjene, toda pravilom a bi m oralo biti to razvidno iz vpisa, saj se ka­ zala sestavljajo iz vpisov. Tako raz­ reševanje inicialk, ki m u oporekam , n i Kosova specialiteta, am pak je v rab i v večini bibliografij. M enim , da je bolje razreševati inicialke tako kot psevdonim e ali šifre, to r e j: [D olar A nton] A. D. Podobno tu d i [T ravner V ladim ir] Dr. V. T. pri en o tah 83 in 84, [V rabl Niko] N. I. V. p ri enoti 663 ali [G lonar Joža] J. A. G. p ri eno­ ta h 183, 353, 354, 356, 379 (to razrešuje K os: G [lonar] J[o ža]). Z aradi pom em bnosti večine gradi­ va je av to r upravičeno posvetil n a j­ več skrbi bibliografski opombi. Držal se je načela, da »anotacije nim ajo n am en a p rik azati vsebine člankov in zlasti ne njihovih izsledkov, am pak hočejo le opozarjati n a vsebino in n a tiste elem ente iz vsebine, ki jih zaje­ m a predm etno kazalo« — gre torej za inform ativno anotacijo. E nota je n ajp rej form alno klasificirana kot razprava (bibliografija, predavanje, govor) ali zapisek (izvestje, pregled, nekrolog, društveno poročilo) ali oce­ n a ali poročilo. Sledi zgoščen posne­ tek vsebine, razdeljen po poglavjih, če jih razprava im a. Z lasti skrbno so izpisana k rajev n a in osebna im ena, o k aterih se govori. Ce je razprava daljša, so dodane k posam eznim po­ glavjem ali im enom še stran i, k ar bo večkrat prih ran ilo iskanje. Podotfno tudi to, da je množica im en razvršče­ n a po abecedi in ne tako, kot jih razprava om enja. V an o taciji je opo­ zorjeno tudi n a korespondenco, doku­ m ente, pesm i, ki so m orda v razpravi objavljeni. Opombo konča opozorilo n a m orebitni tujejezični povzetek. Razum ljivo je, da so anotacije kljub jed rn ato sti izredno obsežne. »Suha« bibliografija obsega čez 60 stra n i dvostolpnega in razm erom a drobnega tiska, enot pa je le 775. De­ jansko bi m orala b iti celo kakšna m anj. P rav zaradi široko zasnovanih opomb je nam reč av to r razstavljal, k jer se je le dalo, m orda včasih celo preveč. (Breznikovo razpravo o no­ vejših slovarjih je npr. razbil n a tri enote, ker je izšla pač v tre h nada­ ljevanjih, a v istem letu.) G radivo je razdeljeno po DK, torej po sistem u, v katerem je av to r doma. Stroke so razvejane do potankosti, dokaj točno form ulirane in oprem lje­ ne z DK vrstilci, poleg tega p a avtor še sam šteje skupine, podskupine in oddelke po svoje. Ce upoštevam o sam o končne stroke, je vseh 145, se pravi, da pride n a vsako nekaj več kot p et enot. Tako najdem o seveda le nekaj strok, ki im ajo čez deset enot, po drugi stra n i p a tudi nekaj tak ih , ki im ajo sam o po eno. Oglej­ mo si sam o poglavje bibliografija. 110