URN_NBN_SI_DOC-DWGJSPL1

R azdeljeno je takole: 1. B ibliografije del posam eznih pisateljev (5 enot), 2. B ibliografije del posam eznih sku­ pin pisateljev (1), 3. B ibliografije del, objavljenih v periodičnem tisku (3), 4. Strokovne bibliografije a) Biblio­ grafije bibliografij (1), b) Narodo­ pisne bibliografije (5). c) K m etijske bibliografije (1), č) Literarnozgodo­ vinske bibliografije (2), d) Zgodovin­ ske bibliografije (2), e) K rajevne bi­ bliografije (1). R azdelitev je v skladu s shem o DK. č e me n a prim er za­ n im a bibliografsko obdelano zgodo­ vinsko gradivo ali poročila o tem , ne zadostuje, da pogledam sam o skupino 4 d, tem več ga najdem tudi v skupi­ n a h 3, 4 a, 4 b in 4 e, lahko pa je tudi v drugih bibliografijah kaj zgodovin­ skega. P regledati m oram torej vse enote iz poglavja bibliografija, k a r pa je h itro opravljeno, saj jih je sam o 21 ali dve stran i. V prašam torej, ali je uporabi v p rid tako podrobno raz­ členjevanje, ko je gradiva malo? Do podobnega spoznanja bi prišli še po­ nekod (h isto ričn a geografija, cerkve­ n a zgodovina, arheologija ipd.). Me­ nim , da bi bilo s 30—40 strokam i gra­ divo dovolj nazorno prikazano. Vedeti je nam reč treb a, da sprem ­ lja bibliografijo tu d i predm etno ka­ zalo. Njegova prednost je predvsem v tem , da nas opozarja n a tiste p lati vsebine, ki s sam o razdelitvijo po strokah niso dovolj opazne ali so z njo celo prikrite. Izčrpnost predm et­ nega kazala je seveda kaj različna. Najbolj preprosto predm etno kazalo je lahko k ar abecedni pregled strok. N ajbolj nadrobno p a zajam e vsa ime­ n a in pojm e, ki jih enote (vpisi in opom be) im ajo, in jih celo m ed seboj poveže. Tako kazalo je sestavil dr. Kos. č e si spet ogledamo geslo »biblio­ grafija«, ga najdem o v predm etnem kazalu mnogo bolj razčlenjenega, zvemo pa tu d i za tiste bibliografije, ki so objavljene kot dodatki k član­ kom in zato v stroki 01 niso mogle biti navedene. Avtor n as n an je opo­ zarja n a vse možne načine. Novakovo bibliografijo Zgodovina in narodopis­ je v prekm urski publicistiki n a p ri­ m er najdem o v predm etnem kazalu pri geslih: N arodopisne bibliografije, Zgodovinske bibliografije, P rekm urje in še p ri vseh im enih, ki so navedena v anotaciji. Ob takem kazalu je malo verjetno, da bi prezrli kaj takega, k ar nas zanim a. G esla kažejo n a enote v bibliogra­ fiji, n e n a ČZN. Ob vsaki številki je v oklepaju dodano še podgeslo, kon­ k retn i ožji predm et, ki ga članek za­ deva. Poleg tega p a je grafično ozna­ čena še pom em bnost prispevka, šte ­ vilke v krepkejšem tisku pom enijo,, d a se n a geslo n an a ša ves članek ali obširni del članka. Številke v ležečem tisk u povedo, da je en o ta ocena (po­ ročilo) ali m anjši del članka, številke v navadnem tisku pa, da se n a geslo n an ašajo le posam ični podatki v član­ k u ; večinom a gre le za krajše omembe. Tako kazalo je k ajp ad a ne samo izredno precizno, tem več tu d i obsež­ no, saj ga je k a r 52 stra n i drobnega tiska. P rak sa bo pokazala, če ni m or­ d a mnogo opozoril n a drobne pri­ spevke (številke v navadnem tisku) odveč, toda tedaj so odveč tudi ustre­ zne navedbe v anotacijah. Tudi za avtorsko kazalo, ki obi­ čajno ni kaj posebnega, je našel dr. Kos poseben prijem . P ri vsakem avtorju je navedel n ajprej razprave, bibliografije, p red av an ja in govore, n ato izvestja, zapiske, preglede, ne­ krologe in društvena poročila, n a­ zadnje p a ocene, poročila in drobne zapise. K er je ob številki vsake enote dodal v oklepaju letnico in začetno stra n , k jer se prispevek začne, je eno­ te razvrstil kronološko. M etodično je to vsekakor zanim ivo, tu in tam tudi koristno, drugače pa preveč nabito. P ri tako plodovitem piscu, kot je npr. Baš, k ar mrgoli številk. Slikovno gradivo v ČZN ni zgolj ilustrativno, tem več vsebinsko dopol­ n ju je članke. Zato je posebno kazalo slik povsem n a m estu. Avtor je sli­ kovno gradivo om enjal že p ri vpisih, vendar je še posebej izpisal vse slike, tiste, ki so objavljene m ed članki, in 111