URN_NBN_SI_DOC-EB0Y4J93

3. en strokovni delavec na vsakih 6.000 enot žive knjižne zaloge. K posamezni izmed teh treh inačic pa je treba še dodati: 1. enega strokovnega delavca za specifični program dela z m ladim i, če je na območju knjižnice najmanj 3.000 m ladih do 15. leta starosti in 2. enega strokovnega delavca na 3.000 enot knjižničnega gradiva v poseb­ ni zbirki, če je frekvenca letnega obrata vsaj 0,5. Po p rv i standardni inačici je mogoče zaposliti v knjižnici, ki deluje v občini s 50.000 prebivalci pet strokovnih delavcev ter ustrezno število strokovnih delavcev iz dodatkov 1 in 2. Po d ru g i inačici pa je p ri izposoji 240.000 enot možno zaposliti najmanj 20 strokovnih delavcev. Torej se pri p rv i inačici zahteva od posameznega strokovnega delavca štirikra t večji delovni obseg ali morda celo štirikrat večjo intenzivnost dela, če seveda ne upoštevamo delavcev, zaposlenih po dodatnih dveh standardih. Tretja inačica pa p ri nas sploh še ni udejanjena, ker so zelo redke knjižnice, ki dejansko spremljajo evidenco o živi kn jižn i zalogi. T rdim , da do take nesprejemljive razlike ne bi prišlo, če bi sestavljalci uporabljali eno ali več metod študija dela pri obdelavi vzorčno določenih knjižnic ali če bi vsaj uporabljali in upoštevali temeljna načela in pravila študija dela. Zato me tisti del bogatega poročila Silve N ovljan (posnetega predvsem po vprašalniku), Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1990, ki obdeluje ka­ drovsko stanje in ki prenaglaša 1. standardno inačico, preganja po miselnem robidovju: bojim se, da si bo m arsikdo izmed odločujočih p ri financiranju knjižnic ustvaril napačno oceno stanja, čeprav je v prim erjavi prikazan standard 1FLA, ki določa, da se za večje osrednje knjižnice, to je tiste, ki delujejo v skupnostih ali občinah, ki imajo več kot 3000 prebivalcev in več kot 9000 knjig, norm alno zahteva po en delavec na vsakih 2000 prebivalcev. Ta prim erjava je zgolj poučna, nima in ne more im eti nobenega učinka, ker v sedanjih gospodarskih razmerah ne moremo ali tudi nočemo spoštovati celo naših bolj "napetih" standardov. No, bralcu sem dolžan pojasniti, zakaj je potreben študij dela v knjižničarstvu in za kaj sploh gre. Študij dela je raziskovanje in oblikovanje delovnih sistemov z namenom, da izboljšamo gospodarnost dela in njegovo humanost. Z njim torej oblikujem o izboljšane delovne procese in sisteme tako s časovnega kot tudi z ergonom­ skega in kakovostnega vidika. Om ejitev študija dela na norm iranje ali "študij