URN_NBN_SI_DOC-EB0Y4J93

Lancastra If you want to evaluate your library, ki ju priporočam kot nujno menedžersko branje. Za začetek je potrebno vsaj splošno vedenje in ravnanje po načelih študija dela. Vsekakor pa bomo m orali v knjižničarstvu prek in form ativnih tečajev p rid o b iti osnovna znanja s tega področja. O dgovorim naj še na vprašanje, kako naj študij dela uporabim o kot eno izm ed osnov za izdelavo novih in bolj izpopolnjenih inačic kadrovskih standardov, med katerim i ne bi bilo pretiranih omenjenih razlik. D oločili naj bi nekaj tipičnih slovenskih javnih knjižnic (z različnim i delov­ n im i sistemi), analizirali njihove delovne procese in na osnovi že znanih stopenj in tehnik izdelali predloge za izboljšanje dela. Iz tega in iz kom paracij z rešitvam i v razvitem knjižničarskem svetu bi d o b ili glede na tehnološko opremljenost začasni maksimum, ki bi ga m orali cepiti z delovnim i in bralnim i navadami in potrebami ter d ru g im i k u ltu rn im i lastnostmi posameznih regij in občin. Tako bi nastala neka kom prom isna standardna raven, utemeljena z objektivnim i razvojnim i razlikam i. To bi bilo obsežno in odgovorno strokovno delo. Kakšni so standardi, je seveda odvisno tu d i od velikosti naroda, od nacionalne knjižne proizvodnje, od tujejezične bralne usposobljenosti in od utečene, pridobljene kakovosti knjižničarskih storitev. Da študija dela v slovenskem knjižničarskem prostoru nismo uporabljali pred dvajsetim i leti, niso k riv i tedanji vo d iln i in izbrani knjižničarski stro­ kovnjaki, ki jim je bila tedaj zaupana izdelava standardov. Tudi tedaj ma­ loštevilnim in vztrajno delujočim strokovnjakom s področja študija dela ne moremo pripisati nikalnega odnosa do negospodarskih dejavnosti. Družbe- no-ekonomska klim a, zgolj deklarativno in zato lažno uveljavljanje tržnih zakonitosti, pa še splošna zaostalost knjižničarske dejavnosti niso spodbujali uvajanja racionalizatorskih ukrepov. Na koncu pa še tole: Vsak standard naj bo oprem ljen z obrazložitvijo vsebine in pojm ov, da preprečimo različne interpretacije. A li gre za ]X)trebo po form alni korekciji obstoječih standardov? Morda. Kaj veje iz tega prispevka? N ič drugega kot želja, da se razvojna vrata široko odprejo knjižničarstvu in da psihosocialne in materialne razmere delavcev v njem dobijo tako vsebino, da bodo storitve knjižnic kar najbolj privlačne in koristne tako za posameznika kot za organizacije in skupnosti. To pa seveda terja nov pogled vase.