URN_NBN_SI_DOC-EB4NURX0

154 4  Izdelava arhitekturnih posnetkov Arhitekturni posnetki, načrti, so osnova pri dokumentiranju kulturne dediščine. So preprosto berljiv in razumljiv dvodimenzionalni dokument stanja obravnavanega objekta. Načrti so podlaga za nadaljnja razglabljanja o razvoju objekta in njegovi zgo- dovini ter za načrtovanje novih posegov. Odgovori na vprašanja kaj, zakaj in kako pa so obvezni opisni podatki dokumentacije. Pri pripravi arhitekturnih posnetkov se odloča med načinom zajema podatkov, stopnji detajla, merilu končnega izrisa in nameravani uporabi. V času ročnega izrisa načrtov je bil zajem podatkov (izvajanje ročnih meritev) preprost in prilagojen merilu izrisanih načrtov. Danes se merilo zajema podatkov z ročnimi meritvami prilagaja času, name- njenemu izvedbi meritev in zahtevnosti obravnavanega detajla. Danes programi za ra- čunalniško podprto načrtovanje (v nadaljevanju computer aided design oziroma usta- ljena kratica CAD) omogočajo skoraj neomejeno povečavo računalniške risbe, zato izvajanje meritev v merilu izrisa predstavlja problem. Računalniška risba omogoča dopolnjevanje načrtov do najmanjšega detajla, kar pomeni, da bi morala biti celotna risba izdelana v merilu najbolj natančno izdelanega detajla, kar je skoraj neizvedljivo: vse ročne meritve bi morale biti izvedene z natančnostjo najmanjšega detajla. Problem preobsežnih meritev rešimo z različnimi načini zajema podatkov, ki jih izbe- remo glede na lastnosti objekta in določenih detajlov (Slika 2). Ročne meritve, geodet- ske meritve, fotogrametrija in 3D lasersko skeniranje so načini z različnimi pristopi k zajemu podatkov in različnimi surovimi podatki. Surovi podatki morajo biti obdelani, interpretirani in preoblikovani v končni rezultat. Nekateri so za izdelavo arhitekturnih načrtov primerni bolj, drugi manj. Fotogrametrija in 3D lasersko skeniranje sta načina zajema podatkov, ki imata skupno lastnost, da ju lahko ponovno interpretiramo. Suro- vi podatki ročnih in geodetskih meritev so interpretirani že na terenu, v samem poteku izvajanja zajema podatkov z jasno določeno vizijo o obliki in vsebini končnega izdelka. Povezava med izbiro načina zajema podatkov in vsebino ter obliko končnega izdelka je očitna. Glede na želeni rezultat izberemo način in natančnost zajema podatkov. Bi- stveno pa je hranjenje zapisa o celotnem postopku vključno z vmesnimi rezultati, kar omogoča ponovno obdelavo in nadaljnja interpretiranja dobljenih podatkov. J. Grobovšek: Documentation of Cultural Heritage Objects , 149-159 Library, 56 (2012) 3