URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

67 dostopnim na daljavo, ki jih lahko uporabljajo kadarkoli in pri tem niso odvisni od od- piralnega časa knjižnice. 7 Čeprav večina podiplomskih študentov daje prednost elektronskim virom, jih 82 od- stotkov navaja, da uporabljajo tudi fizično knjižnico in njene klasične vire, tj. knjige, učbenike in referenčno gradivo, več kot polovica tudi periodične publikacije. Prav tako navajajo, da za raziskovalno delo raje uporabljajo tiskane (oziroma natisnjene) vire, saj je njihovo prebiranje lažje kot prebiranje elektronskih. Uporabljajo tudi storitev med- knjižnične izposoje, v knjižnici študirajo, uporabljajo naprave za tiskanje dokumentov, v njo zahajajo zaradi sprostitve. Samo 5 odstotkov intervjuvancev je navedlo, da gredo v knjižnico le redko. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na manjšo uporabo knjižni- ce, njenih virov in storitev, je njihova želja, da informacije pridobijo čim hitreje, sicer pa tudi premajhno poznavanje ponudbe knjižnice, težave pri nameščanju nekaterih aplikacij, nepregledna spletna stran knjižnice in težave pri iskanju starejšega gradiva. Raziskava o informacijskem vedenju bodočih znanstvenikov, ki sta jo izvedla Britanska knjižnica in CIBER (Information behaviour of the researcher of the future, 2008), je že- lela ugotoviti, na kakšen način elektronske informacijske vire išče in uporablja mlajša generacija, ter preveriti domneve o njeni »drugačnosti«, tj. drugačnih informacijskih potrebah in informacijskem vedenju ter načinih komuniciranja. Avtorje je zanimalo tudi, če je stopnja informacijske pismenosti mladih res nižja kot pri generaciji starejših. Vse te značilnosti bodo vplivale na njihov način uporabe knjižnic v prihodnosti, ko bodo postali študentje oziroma raziskovalci. Avtorji so želeli preveriti tudi nekatere tr- ditve o t. i. »Google generaciji« (rojeni po letu 1993), ki jih lahko zasledimo v literaturi. 8 V analizi, ki je nastala, svarijo pred poenostavljenimi predstavami, kajti informacijsko vedenje se ni spremenilo le pri mlajši generaciji, ampak tudi pri pedagoških delavcih, raziskovalcih in drugih ljudeh. Analiza vedenja mlajše generacije uporabnikov dveh spletnih informacijskih virov Bri- tanske knjižnice in pregled ugotovitev drugih raziskav kažejo, da mladi v virih, ki jih najdejo, pregledajo le nekaj strani, nato pa stran zapustijo in se nanjo večinoma ne 7 Tudi avtorji raziskave o informacijskem vedenju slovenskih raziskovalcev (Vilar, Bartol, Pisanski in Južnič, 2012) ugotavljajo, da so slednji bolj naklonjeni uporabi spletnih iskalnikov kot pa uporabi »formalnih informacijskih virov«, kot so zbirke elektronskih časopisov ali specializirane bibliografske baze podatkov. Prednost dajejo elektronskim informacijskim virom in orodjem, ki zagotavljajo takojšen dostop do celotnih besedil. 8 Opravljena je bila analiza obsežne literature o informacijskem vedenju mlade generacije, ki je poskušala odkriti relevantne dokaze, da se slednja razlikuje od prejšnjih generacij. Glej: Williams, P. in Rowlands, R. (2007). The literature on young people and their information behaviour . London: British Library; JISC, 2007. Dostopno na: http://www.jisc.ac.uk/media/documents/programmes/reppres/ggworkpackageii.pdf M. Ambrožič: Preobrazba visokošolskih knjižnic , 57-93 Knjižnica, 56 (2012) 4