URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

68 vrnejo. Čas, ki ga porabijo za pregledovanje vsebine, je zelo kratek, pri tem pa ne gre za branje v tradicionalnem pomenu besede. Mladi imajo močan »potrošniški instinkt«, gradivo si množično presnemavajo na svoje računalniške naprave, ni pa dokazov, da presneto kdaj tudi preberejo. Njihova informacijska pismenost se kljub uporabi različ- nih sodobnih tehnologij ni izboljšala, svoje informacijske potrebe poznajo slabo in po- vršno opredelijo iskalno strategijo, pri iskanju informacij uporabljajo naravni jezik in ne izgubljajo časa z uporabo kontroliranih geslovnikov, četudi bi to bistveno pripomoglo h kakovosti rezultatov iskanja. Le malo časa porabijo za evalvacijo in izbor virov, ob ve- likem številu rezultatov iskanja pa težko ocenijo njihovo relevantnost. Splet za mlade predstavlja najpomembnejše informacijsko okolje, v katerem se po njihovem mnenju nahaja obsežna in prosto dostopna zbirka informacijskih virov, ki jo je najlažje preisko- vati s pomočjo spletnih iskalnikov. 9 Čeprav knjižnice zagotavljajo drage in kakovostne licencirane elektronske vire, njihove ponudbe ne poznajo dobro in je ne povezujejo s knjižnicami. Številne knjižnice se zato pojavljajo na družbenih omrežjih, ni pa zaneslji- vih dokazov, da to res povečuje njihovo prepoznavnost; obstaja celo nevarnost, da bi mladi to razumeli kot poseganje knjižnic v »njihov prostor«. Zato po mnenju avtorjev raziskave ni pomembno le »biti tam, kjer je uporabnik«, ampak »biti tam, kjer si po mnenju uporabnika zanj koristen«. Študija v nadaljevanju ovrže marsikateri mit o »Google generaciji« in poda nekaj za knjižnice relevantnih predvidevanj o prihodnjem informacijskem okolju. Pri različnih kategorijah uporabnikov gre pri uporabi interneta, spleta in spletnih iskalnikov priča- kovati vedno manj razlik v informacijskem vedenju. Prevladujoča bosta postala elek- tronsko publiciranje in tisk po potrebi, kar ne bo vplivalo le na raziskovalno dejavnost, ampak tudi na hranjenje in ohranjanje publikacij v knjižnicah. Število digitalnih virov bo hitro naraščalo, ne le publikacij, ampak tudi vsebin, ki jih na spletu ustvarjajo po- samezniki. Povečala naj bi se tudi njihova dostopnost, saj bodo vzpostavljena nova razmerja med avtorji vsebin in njihovimi uporabniki. Splet 2.0 bo zamenjal splet 3.0, tj. semantični splet. Knjižnice se morajo zavedati, da vlaganja v lastna iskalna orodja ne bodo smiselna: svoje vire morajo narediti »vidne« spletnim iskalnikom. Tudi spletne strani knjižnic morajo postati v kibernetskem prostoru bolj »vidne« in odprte za iskalna orodja. Kljub temu gre pričakovati, da bo velik del na njih ponujenih vsebin uporabljan malo ali nikoli in da bodo knjižnice v spletnem prostoru za potrošnike digitalnih vse- bin vse manj pomemben ponudnik. Zato morajo visokošolske knjižnice za 21. stoletje oblikovati novo vizijo, usmerjeno na uporabnike in na njihove koristi, ter opustiti svojo tradicionalno usmerjenost h gradivu. 9 Avtorji opozarjajo, da je takšno informacijsko vedenje vse manj značilno le za mlade; trend zmanjševanja uporabe tradicionalnih storitev knjižnic se kaže tudi pri starejši generaciji akademskega osebja. M. Ambrožič: Transformation of Academic Libraries , 57-93 Library, 56 (2012) 4