URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

70 in sodelovanje. Vendar pa postavljajo jasno ločnico med svojo družbeno in študijsko dejavnostjo; spletne tehnologije v večjem obsegu uporabljajo za prvo. Zanimiva tematika je tudi področje e-bralnikov, katerih izposojo je v svojo ponudbo vključilo že veliko knjižnic. Vendar pa so študije pokazale, da so pri študentih predvsem priljubljeni za prostočasno branje, ne pa tudi za študij, in sicer zaradi slabe grafike, visoke cene in omejenega obsega na njih dostopnega študijskega gradiva. Z raziskavo, opravljeno leta 2010 v knjižnici Sam Houston na Državni univerzi Texas (ZDA), so želeli ugotoviti obseg uporabe mobilnih tehnologij in spletnih orodij, per- cepcijo družbenega mreženja, pa tudi želje študentov glede posredovanja knjižničnih storitev prek omenjenih tehnologij (Cassidy et al., 2011). Rezultati raziskave so poka- zali, da imajo dostop do interneta od doma skoraj vsi anketirani (97 odstotkov), la- sten e-bralnik jih ima le 10,5 odstotka, knjižnične storitve, povezane z e-bralniki, pa zanimajo le dobro petino anketiranih. Mobilni telefon ima 98,8 odstotka anketirancev, najpogosteje ga uporabljajo za telefoniranje ter pošiljanje sporočil, fotografij in video posnetkov, nekaj manj kot polovica tudi za brskanje po spletu in pregledovanje e-po- šte. Med knjižničnimi storitvami, ki jih želijo uporabljati prek mobilnega telefona, je na prvem mestu storitev podaljšanja izposoje (64,8 odstotka), 56 odstotkov jih zani- ma postavljanje vprašanj knjižnici prek SMS sporočil, 36,5 odstotka bi jih vprašanja postavljalo prek orodja za neposredno sporočanje, iskanje in prebiranje člankov prek mobilnega telefona zanima 39,4 odstotka anketiranih. Le 21 odstotkov anketiranih uporablja Twitter, med njimi ga 75 odstotkov ne bi uporabljalo v povezavi s knjižnico. Anketiranci knjižnici prek Twitterja ne bi zastavljali referenčnih vprašanj, bi jih pa nekaj več kot petina na njem spremljala obvestila knjižnice. Le 16,4 odstotka anketirancev je naročenih na RSS obveščanje knjižnic, sicer pa skoraj 70 odstotkov anketiranih ne zanimajo knjižnične storitve, povezane z RSS. Orodja za mrežni klepet ali neposredno sporočanje uporablja 64 odstotkov anketiranih, 56 odstotkov bi jih prek njih knjižnici postavljalo vprašanja, 43 odstotkov anketiranih storitev ne zanima. Podkaste kopira ali posluša 36 odstotkov anketiranih, med njimi je skoraj 40 odstotkov takšnih, ki jih ne zanima nobena storitev knjižnice, povezana s podkasti. Nekaj manj kot polovico anketiranih zanimajo knjižnične storitve, dostopne prek Facebooka in MySpacea, 37,6 odstotka storitve prek YouTuba, 34 odstotkov se jih zanima za knjižnične bloge. Druga v anketnem vprašanju navedena tehnologija (Skype, Second Life) jih zanima le malo. Glede na rezultate študije njeni avtorji sklepajo, da študentje želijo prisotnost knjižnic le v določeni vrsti spletnih tehnologij. Knjižnice naj zato brez študij uporabnikov ne sledijo slepo popularnim trendom.V odgovorih na odprto vprašanje se je največ navedb anketirancev nanašalo na preobilje in zasičenost z informacijami ter ugotovitev, da ne zmorejo slediti vsem orodjem, ki so na voljo za pridobivanje in razširjanje informacij. Knjižnice naj bi se po njihovem mnenju bolj osredotočile na izvajanje dejavnosti, M. Ambrožič: Transformation of Academic Libraries , 57-93 Library, 56 (2012) 4