URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

71 povezanih z njihovimi poslanstvi, kajti brez odličnih temeljnih storitev tudi živahna prisotnost knjižnic v spletu 2.0 ali 3.0 ne bo veliko prispevala k vrednosti, ki jo imajo za študente. Da bi ugotovili, katere mobilne tehnologije, spletna orodja ter informacijske vire knji- žnice uporabljajo študentje Univerze Shenandoah (ZDA), 14 sta avtorici Baggett in Willi- ams (2012) jeseni leta 2011 najprej izvedli anketno raziskavo. Ker sta želeli natančneje spoznali tudi njihove navade, načine vključevanja novih tehnologij v njihovo družbeno in akademsko življenje ter predstave o knjižnici v prihodnosti, je bil s študenti izveden še skupinski intervju (fokusna skupina). Tudi rezultati omenjene raziskave so pokaza- li, da od mobilnih tehnologij študentje najpogosteje uporabljajo mobilne telefone in prenosne računalnike ali tablice, manj pa e-bralnike. Raje kot prenosne računalnike uporabljajo tablice, ker so lažje in je predstavitev spletnih vsebin na njih boljša. Pomen spletnih družbenih orodij vidijo v njihovem povezovanju ljudi, so uporabno orodje za komuniciranje in študij, omogočajo stalne stike ter mreženje v katerikoli stroki. Ob po- manjkanju časa omogočajo študentom, da so na tekočem z dogajanji in pri tem ne izgubljajo časa s pošiljanjem številnih individualnih sporočil. Vsi udeleženci raziskave zelo pogosto uporabljajo Facebook, nekateri tudi Google+ in Tumbler. Facebook je po njihovem mnenju v prvi vrsti dobro orodje za ohranjanje stikov z družino in prijatelji, za delitev fotografij in spoznavanje novih oseb. Uporaba wikijev, blogov in podkastov jih ne zanima preveč. Uporabljajo tudi Skype, le redki pa LinkedIn ali Twitter. Za nekatere študente dostopnost elektronskih virov ni posebej pomembna, jim pa omogoča lažje delo. Drugi jih uporabljajo pogosto, vendar priznavajo, da jih ne pre- birajo tako poglobljeno kot tiskane, branje besedil na ekranu jih utruja. Manj obsežni dokumenti (od 3 do 10 strani) so sprejemljivi, daljše pa raje prebirajo v tiskani obliki. Pisanje elektronskih zapiskov jih utruja, zato so bolj sprejemljivi e-viri, ki omogočajo označevanje besedila in avtomatsko izdelavo zapiskov. Kot zanje pomembne knjižnič- ne storitve navajajo medknjižnično izposojo, iskalna orodja za elektronske časopise, javne računalniške knjižnične kataloge ter možnost izposoje prenosnih računalnikov. Kot pomembno štejejo tudi dejavnost referenčnih knjižničarjev, kajti ni dovolj le, da so jim informacijski viri široko dostopni, potrebujejo tudi poglobljeno usposabljanje o tem, kako naj vire uporabijo. Koristno se jim zdi tako izobraževanje, ki ga knjižničarji izvajajo v okviru študijskih predmetov v učilnici, kot tudi individualna pomoč, ki jo lah- ko dobijo pri informacijskem pultu. Uporabi mobilnih tehnologij in spletnih družbenih 14 Zasebna univerza na severu Virginije s 3600 dodiplomskimi in podiplomskimi študenti. Univerza je leta 2009 uvedla program iMLearning, vsi novinci so prejeli prenosnik MacBook in možnost izbire iPod-Toucha, iPhona ali iPada. Omenjene mobilne naprave naj bi jim olajšale komuniciranje, študij in raziskovalno delo. M. Ambrožič: Preobrazba visokošolskih knjižnic , 57-93 Knjižnica, 56 (2012) 4