URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

72 orodij za obveščanje o novih knjižničnih storitvah in informacijskih virih v raziskavo vključeni študentje niso preveč naklonjeni. Večina jih navaja, da nimajo časa prebirati številnih e-sporočil ali e-novic, najbolj koristna se jim zdijo sporočila o novih virih, ki naj imajo naslov »Novi knjižnični viri«, da bodo že po naslovu vedeli, za kaj gre. Precej jih je navedlo, da bi lahko knjižnica za obveščanje uporabila Facebookovo stran, ven- dar so opozorili, da je, če ne bo redno posodobljena, ne bodo obiskovali. 15 Baggett in Williams (2012) opozarjata, da mora knjižnica nenehno slediti spremenje- nim navadam uporabnikov pri njihovi uporabi mobilnih in spletnih tehnologij. Kar je mogoče »in« za študente novince, je lahko že »out« za tiste, ki študij zaključujejo (npr. orodja MySpace, Diigo in Delicious so bila pred nekaj leti zelo priljubljena, danes pa jih zamenjujejo Facebook, Twitter, Google+ in Tumbir). Tudi spletne strani knjižnic so bile za študente nekoč pomembna točka za dostopanje do e-virov, a jih danes obiskujejo le redko. Zato morajo za obveščanje, promocijo in zagotavljanje dostopa do elektronskih časopisov in baz podatkov knjižnice uporabljati tudi druge informacijske kanale. 5 Od upravljanja lokalnih knjižničnih zbirk do sodelovanja pri gradnji globalnih informacijskih virov Lewis (2012) opozarja, da se hitro približuje čas, ko bo večina knjižničnega gradiva na voljo v digitalni obliki, kar bo temeljito spremenilo načine upravljanja knjižničnih zbirk. Zagotavljanje dokumentov bo potekalo večinoma v spletnem okolju, za dobavo do- kumentov pa ne bodo skrbele le knjižnice, ampak številni drugi ponudniki. Za tiskano gradivo in njegovo ohranjanje bodo vzpostavljena skupna skladišča, v katere se bo umikalo gradivo s polic s prostim pristopom in malo uporabljano gradivo, kar bo za knjižnice pomenilo prihranek prostora in stroškov hranjenja zbirk klasičnega gradiva. Povečala se bo uporaba e-bralnikov in e-knjig, z razvojem procesov digitalnega tiska- nja bodo opuščeni sedanji načini tiskanja publikacij in razširjeno bo tiskanje na zahte- vo, naprave zanj pa bodo dostopne tudi zunaj knjižnic. Odprto objavljanje znanstve- nih prispevkov bo knjižnicam sicer zmanjšalo stroške nabave znanstvenih časopisov, hkrati pa povzročilo, da ne bodo več potreben člen v procesu zagotavljanja njihove dostopnosti. Čeprav je bil odprti dostop v prvi fazi usmerjen predvsem na znanstvene časopise, pa številne akademske založbe proučujejo tudi poslovne modele odprtega dostopa do znanstvenih knjig. Pričakuje se tudi porast odprto dostopnih referenč- nih virov in učnih gradiv. Znanstveno komuniciranje tako doživlja velike spremem- be in vse manj temelji na tiskani komunikaciji, njegova prihodnost je v odprtosti in 15 Nihče od anketirancev pa ni vedel, da je njihova knjižnica svojo stran na Facebooku že vzpostavila. M. Ambrožič: Transformation of Academic Libraries , 57-93 Library, 56 (2012) 4