URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

73 sodelovanju. 16 Lewis (2012) navaja spremembe v okolju, ki bodo v obdobju do leta 2020 vplivale ne le nabavno politiko, ampak na celoten proces upravljanja knjižničnih zbirk: • Google bo digitaliziral milijone publikacij, ki bodo dostopne na različne načine, večina del, nastalih v javni domeni, bo prosto in preprosto dostopna prek interneta. • Google, avtorji, založniki in preostali zainteresirani bodo dosegli dogovor glede zaračunavanja uporabe avtorsko zaščitenih del. • Objavljene vsebine bodo do uporabnikov prihajale v elektronski obliki, večina njihovih bralcev bo uporabljala e-bralnike ali tablice. Kdor bo želel tiskano knjigo, mu bo s pomočjo tiska na zahtevo dostopna hitro in poceni. • Skupna skladišča klasičnega gradiva, ki je bilo prej v visokošolskih knjižnicah, bodo upravljali konzorciji znanstvenih ustanov in skrbeli tudi za dostopnost in ohra- njanje gradiva. • Odprti dostop bo postal prevladujoči model objavljanja znanstvenih publikacij. Univerze bodo sredstva, zdaj namenjena za nakup gradiva v knjižnicah, porabile za podporo odprtemu objavljanju člankov in monografij svojih raziskovalcev. • Obstajalo bo veliko novih, odprtih, sodelovalnih načinov znanstvenega komunici- ranja. Če se knjižnice ne bodo dejavno vključile v procese ustvarjanja, razširjanja in ohranjanja rezultatov znanstvenega dela, bodo v verigi znanstvene komunikacije postale nepotreben člen. Ross in Senney (2008) opozarjata, da je bilo v analognem okolju temeljno poslanstvo knjižnic zbiranje različnih informacijskih virov. Obsežnejša je bila zbirka, večja je bila verjetnost, da bo zadovoljila potrebe uporabnikov. Proračuni so bili dovolj veliki, da so knjižnice lahko ustvarjale »dolge repe« gradiva, »najboljše« knjižnice so imele največje zbirke, pa tudi največ neuporabljenega gradiva, medtem ko majhne knjižnice potreb uporabnikov niso uspele zadovoljiti. Knjižnice so nenehno rasle in se razvijale, z uva- janjem katalogizacijskih in klasifikacijskih sistemov pa so uporabnikom lajšale dostop do svetovnega znanja. Do pojava interneta niso imele resnih tekmecev. Uporabniki so se morali sprijazniti z njihovimi pravili in postopki, tudi če so bili zapleteni in neprijazni do njih, sicer niso imeli dostopa do informacij. Prehod z analognih na digitalne vire in dostopnost zmogljivih iskalnikov je vlogo knjižnic kot posrednikov informacij resno ogrozil, knjižnice so postale le eden od številnih kanalov za pretok informacij do upo- rabnikov, digitalne zbirke, ki niso omejene na prostor in odpiralni čas knjižnice, pa so zmanjšale pomen njihovih lokalnih zbirk. 16 Avtor opozarja na primer Wikipedije z več kot 80.000 sodelavci, 17 milijoni prispevkov v 270 jezikih in 400 milijoni posameznih obiskovalcev marca 2011. M. Ambrožič: Preobrazba visokošolskih knjižnic , 57-93 Knjižnica, 56 (2012) 4