URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

74 Nabava tiskanih virov upada, knjižnice vse več časa namenjajo zagotavljanju dostopa do elektronskih virov na daljavo. Odkar se zbirke elektronskih virov nabavljajo selektiv- no oziroma večinoma najemajo, je nekdanja politika gradnje knjižnične zbirke postala neprimerna. Nabava elektronskih virov vključuje številne najemne pogodbe, ki se gle- de na rezultate pogajanj o ceni in pogojih dostopa obnavljajo ali pa tudi prekinjajo. Večina pogodb se nanaša na dostop do celotnih zbirk, in ne posameznih naslovov pu- blikacij. Njihova nabava ali izločanje na fizični prostor nimata vpliva, zato lahko danes tudi manjše knjižnice zagotavljajo dostop do velikih zbirk in pomembnost knjižnic se ne meri več z velikostjo fizične zbirke. Knjižnica v očeh uporabnikov deluje dobro, če zagotavlja takšno virtualno okolje, ki omogoča učinkovito uporabo informacijskih vi- rov, nabavljenih v skladu z resničnimi potrebami uporabnikov. 17 Globalizacija izobraževanja in raziskovanja terja gradnjo globalnih zbirk informacijskih virov. Politika zagotavljanja dokumentov zato ne more več temeljiti na lokalni zbirki, pri nabavi virov je nujno sodelovanje več knjižnic, veliko strokovnega znanja in dobro poznavanje potreb ciljnih skupin uporabnikov. 18 Neizogibna je tudi skupna gradnja nacionalnih ali v prihodnosti celo globalne digitalne knjižnice. S projekti množične di- gitalizacije bodo digitalne knjižnice hitro rasle in postajale »središča znanja«. Obseg tradicionalnih opravil visokošolskih knjižničarjev, ki se nanašajo na upravljanje fizičnih zbirk gradiva, se bo zato hitro zmanjševal. 6 Knjižnični katalogi kot orodja za iskanje informacij vse manj pomembni Katalog je zgodovinsko gledano verjetno najbolj uporabljana, a tudi draga knjižnična storitev – draga tako v smislu tehnologije kot človeških virov (Ross in Senney, 2008). Knjižnice so zato vlagale veliko naporov v zmanjšanje stroškov gradnje in upravljanja katalogov. Najprej jim je to uspelo z izmenjavo klasičnih kataložnih kartic. Šele avto- matizacija knjižničnega poslovanja v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in dogo- vori o enotnem formatu bibliografskih zapisov ter standardih za izmenjavo podatkov so prinesli vidnejši napredek. Vendar so kataložna pravila in takrat najbolj razširjen 17 Vse bolj uporabljana metoda oziroma poslovni model organizacije nabave knjižničnega gradiva, predvsem elektronskih knjig, zato postaja PDA (Patron-Driven Acquisition), tj. nabava gradiva na osnovi resničnega že izkazanega interesa uporabnikov (Kanič, 2012). 18 Kot primer dobre prakse Neal (2011) navaja Global Resources Network (GRN), globalno knjižnično zbirko tiskanih in digitalnih virov. GRN je skupni projekt ameriškega Centra za znanstvene knjižnice (Center for Research Libraries) in več kot 250 visokošolskih raziskovalnih institucij iz različnih držav. Cilj projekta je povečati dostopnost znanstvenih objav in spodbujati mednarodno sodelovanje v znanosti. Glej: http://www.crl.edu/grn M. Ambrožič: Transformation of Academic Libraries , 57-93 Library, 56 (2012) 4