URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

75 format zapisa bibliografskih podatkov, tj. MARC, še vedno temeljili na knjižničarskem pristopu, in ne na potrebah uporabnikov, ki so preiskovali javne računalniške kataloge knjižnic (OPAC). A za uporabnike, vajene klasičnih katalogov in brez izkušenj z iska- njem informacij po elektronskih bazah podatkov, je OPAC pomenil pomembno iskalno orodje. Današnji uporabniki, navajeni na različne spletne iskalnike, ga štejejo za zasta- relo orodje, z okornim načinom iskanja in strukturami, ki izvirajo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Čeprav daje knjižnični katalog natančnejše rezultate iskanja kot ra- zni spletni iskalniki, je omejen na vire, ki jih hrani knjižnica, in kot takšen morebiti zado- voljiv za dodiplomske študente, podiplomski študentje in znanstveno osebje pa potre- bujejo dostop tudi do drugih virov. Izboljšave katalogov, npr. vključevanje naslovnic, vsebinskih kazal in sestavnih delov publikacij ter različnih povezav (npr. na recenzije), boljši načini rangiranja najdenih virov ipd. so za uporabnike dobrodošle, vendar kata- logi kot iskalno orodje kljub temu ne morejo več konkurirati spletnim iskalnikom. Po mnenju avtorjev bodo kot iskalno orodje uporabni, dokler bodo znanstvene publika- cije izhajale v analogni obliki, predvidevamo pa lahko, da bodo z naraščanjem števila digitalnih publikaciji postajali za uporabnike vedno manj pomembni. Breeding (2009, str. 145–146) navaja, da je informacijska pokrajina postala zelo napolnjena in vse več je mest zunaj knjižnic (npr. Google Scholar, Amazon.com, Wikipedia, Ask.com itd.), ki uporabnikom knjižnic ponujajo bolj zanimive vsebine: »To nas seveda sili, da se resno vprašamo, ali knjižnične spletne strani in katalogi še ustrezajo informacijskim potre- bam naših uporabnikov? So dovolj privlačni, da vzbudijo njihovo zanimanje? … Za primerjavo je koristno, če si na zaslon istočasno prikličemo spletno stran Amazon.org ter katerega od tradicionalnih, a še vedno prevladujočih OPAC-ov, ki v večini primerov pokažejo zgolj kataložni listek. Takoj je jasno, da smo pri ponudbi knjižničnih kata- logov zaostali. Manjka cela vrsta funkcij, vključno s povezavami, ki so za današnjega uporabnika samoumevne.« Eden (2010) meni, da so bile dejavnosti, kot je bibliografska obdelava gradiva, za knji- žnice temeljne, dokler so imele monopol nad zagotavljanjem dostopa do informacij, na današnjem informacijskem trgu pa postajajo stroškovno neučinkovite. A čeprav večina iskalcev informacij uporablja spletne iskalnike in le redki knjižnične kataloge, knjižnice v času, ko se njihovi proračuni zmanjšujejo, še vedno vlagajo velika sredstva in kadre v izdelavo bibliografskih zapisov v formatu MARC. Pojavljanje vedno večjega števila digitalnih virov in razvoj sistemov za avtomatsko indeksiranje oziroma opre- mljanje dokumentov z metapodatki postavljajo trenutno organizacijo bibliograf- ske dejavnosti pred nove izzive. V svetu se opaža trend prenašanj tovrstnih opravil s M. Ambrožič: Preobrazba visokošolskih knjižnic , 57-93 Knjižnica, 56 (2012) 4