URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

76 strokovnih knjižničarskih delavcev na podporno osebje 19 ali zunanje izvajalce, dejav- nost se centralizira, tudi na globalni ravni (npr. v okviru OCLC), vedno več kataložnih zapisov nastaja strojno ali pa se podatki pobirajo iz založniških katalogov, dopolnjeva- nje z novejšimi podatki poteka prek paketnih procesov, knjižnice pa se vse več ukvar- jajo z izvirnimi podatki raziskav in njihovim povezovanjem. Eden (2010) zato opozarja, da seveda katalogizatorji lahko še naprej tožijo, da je njihovo delo premalo cenjeno, se prepričujejo, da delajo dobro, se vprašujejo, zakaj bi torej bile potrebne spremembe, lahko si tudi zatiskajo oči pred sedanjimi in prihodnjimi neizogibnimi spremembami v okolju; bolje pa je, da se začnejo pripravljati na svojo novo vlogo. » Kontekst katalo- gizacije se je bistveno spremenil, saj knjižnica ni več edina, ki generira metapodatke o informacijskih virih. Razviti je treba nov pristop k upravljanju kreiranja metapodat- kov, kar je prednostna naloga knjižničarske stroke,« poudarja Calhoun (2009, str. 138). Vključevanje novih tehnologij in orodij za avtomatsko generiranje metapodatkov ter družbeno označevanje vsebine dokumentov je že del dejavnosti številnih knjižnic. V prihodnosti bo omogočilo reorganizacijo njihove bibliografske dejavnosti, katalogi- zatorji pa bodo v novem informacijskem okolju postajali upravljavci kreiranja meta- podatkov. Na mestu so tudi razmišljanja o nadaljnjem razvoju iskalnikov, ki jih knjižnice ponuja- jo uporabnikom prek svojih spletnih strani. Avtorica Kortekaas (2012) opisuje primer knjižnice Univerze Utrecht (Nizozemska). Ta je leta 2002 uporabnikom ponudila lastno iskalno orodje Omega, 20 ki je omogočalo hkratno iskanje po različnih informacijskih virih knjižnice (elektronskih časopisih, bazah podatkov, učnem gradivu in knjižničnem katalogu). Iskalnik je kmalu postal velika »uspešnica« knjižnice. Vendar so se v zadnjih letih stvari precej spremenile. Vse več uporabnikov želena gradiva najprej išče prek spletnih iskalnikov, ki jim knjižnica ne more konkurirati z razvojem svojih iskalnih oro- dij. Namesto da bi čas in sredstva izgubljala z namestitvijo in upravljanjem lastnega iskalnika, se je knjižnica konec leta 2011 odločila, da v prihodnje ne bo investirala v novo iskalno orodje, ampak bo uporabila storitev, ki je na voljo v javnem računalni- škem oblaku. Pri svojem delu pa se bo bolj posvetila skrbi za kakovost gradiva, ki ga za- gotavlja, ter razvoju informacijskih storitev za uporabnike. Slednjim že ponuja virtual- ne znanstvene centre, podporo pri digitalnem objavljanju in osebno spletno knjižnico. 19 Avtorici Pearson in Busch (2011) opisujeta zanimiv projekt knjižnice univerze Nebraska-Lincoln (ZDA), ki je na področju nabave in katalogizacije izvedla temeljito reorganizacijo delovnih procesov, posledično pa preoblikovala tudi delovne prostore zaposlenih. 20 Glej: http://omega.library.uu.nl/seal/omegasearch.php?lan=en M. Ambrožič: Transformation of Academic Libraries , 57-93 Library, 56 (2012) 4