URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

77 7 Novi modeli referenčne dejavnosti visokošolskih knjižnic Ena od dejavnosti knjižnic, ki v digitalnem okolju potrebujejo spremembo, so tudi refe- renčne storitve, menita Ross in Senney (2008). Njihova prihodnost je predmet razprav že nekaj let. Ko se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja razširila uporaba interneta, so se najprej pojavile ideje o kooperativnem izvajanju referenčne dejavnosti. Skupna storitev Vprašaj knjižničarja je uporabnikom zagotovila informacijsko podporo ne gle- de na njihovo fizično oddaljenost od knjižnice. Knjižničarji so referenčne storitve ponu- dili tudi prek elektronske pošte in mrežnega klepeta. A tudi na videz uspešni programi zanimanja za referenčne storitve niso povečali. Avtorica Applegate (2008) navaja, da je statistika ameriškega združenja za znanstvene knjižnice (ARL, Association of Research Libraries) za obdobje 1991−2005 pokazala povprečen upad referenčnih transakcij za 4,5 odstotka na leto. Tudi študija ameriškega centra za statistiko izobraževanja (NCES, National Center for Educational Statistics) je za obdobje 2002−2004 pokazala upad re- ferenčnih vprašanj in odgovorov, a hkrati nakazovala razlike med knjižnicami glede na to, ali podpirajo dodiplomsko ali podiplomsko izobraževanje. Zato je bila za omenjeno obdobje opravljena natančnejša analiza 21 podatkov o referenčnih storitvah v tipičnem tednu. Odgovoriti je želela na dve vprašanji, in sicer ali je v ameriških knjižnicah resnič- no prisoten trend upadanja uporabe storitve, in ali se porast oziroma upad referenčne dejavnosti razlikujeta glede na vrsto matične visokošolske ustanove. Podatki so trend upadanja števila referenčnih transakcij potrdili, in sicer v povprečju za 2,2 odstotka na leto, vendar je bil pri ustanovah, ki izvajajo magistrski oziroma doktorski študij, bi- stveno večji kot pri tistih z dodiplomskimi programi. Applegate (2008) kot potencial- ne vzroke upada referenčne dejavnosti navaja tri stvari, in sicer večanje informacijske samozadostnosti uporabnikov, uvajanje programov povezovanja s pedagoškim in raziskovalnim osebjem ter porast obsega referenčnih storitev v virtualnem okolju. Mo- žnosti, da uporabniki s pomočjo različnih iskalnih orodij in brez pomoči knjižničarjev sami poiščejo želene informacije, se povečujejo. Na upad referenčnih storitev vplivajo tudi knjižnični programi informacijskega opismenjevanja, ki uporabnike usposabljajo za samostojno iskanje informacij. Visokošolske knjižnice uvajajo tudi programe za kre- pitev komunikacij s pedagoškim osebjem, ki sicer pozitivno vplivajo na prepoznavnost in uporabo knjižnice pri študentih, pedagoški in raziskovalni delavci pa referenčne sto- ritve uporabljajo še manj, saj pomoč knjižničarjev poiščejo že v okviru omenjenih pro- gramov. Ponudba referenčnih storitev z dostopom na daljavo pa povzroča upadanje obiska referenčnih služb v knjižnicah. Ross in Senney (2008) opozarjata, da je upadanje referenčnih vprašanj znak, da na- čin posredovanja storitve mogoče ni več primeren. V spremenjenem okolju bi lahko 21 Analiza je zajela 979 visokošolskih ustanov, s skoraj 90 odstotki ameriških visokošolskih knjižnic. M. Ambrožič: Preobrazba visokošolskih knjižnic , 57-93 Knjižnica, 56 (2012) 4