URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

78 bila alternativa usmeritev knjižničarjev na informacijsko opismenjevanje. Toda zakaj bi ob preobilju virov in iskalnih orodij uporabniki čutili potrebo po tovrstni pomoči knjižničarjev? Ob tem je skrb zbujajoče še dejstvo, da zlasti študente izobraževanja za informacijsko pismenost ne zanimajo in jih obiskujejo le, če so obvezni del študijskega procesa. Ugotavljata tudi, da ob siceršnjem zmanjševanju števila referenčnih vprašanj slednja postajajo vedno bolj zahtevna in za odgovore knjižničarji potrebujejo vedno več časa. Schulte (2011) dodaja, da morajo zdaj knjižničarji, če želijo ohraniti referenč- ne storitve, iskati nove poti do uporabnikov, kajti uporabnikom zaradi sodobne infor- macijske tehnologije ni več treba hoditi k njim. Zaradi upadanja zanimanja za referenčne storitve knjižnice že nekaj časa iščejo nove modele njihove organizacije in ponudbe. Knjižničarji so se v večji meri usmerili na so- delovanje v pedagoškem in raziskovalnem procesu ter na izvajanje informacijskega opismenjevanja, več referenčnih mest znotraj knjižnice združujejo v eno, osrednje in- formacijsko mesto, za reševanje zahtevnejših informacijskih vprašanj so uporabnikom na voljo na klic, referenčno delo pa vse pogosteje opravljajo tudi zunaj knjižnice. Ne- katere knjižnice so šle še dlje in klasične referenčne storitve preoblikovale v storitev t. i. poosebljenega informacijskega svetovanja, pri katerem so informacijski specialisti uporabnikom na voljo določeno število ur na teden, in sicer po vnaprejšnjem naročilu oziroma po dogovoru, osnovne referenčne storitve pa zagotavlja osebje ob osrednjem informacijskem pultu. Takšen model referenčne dejavnosti je jeseni 2009 uvedla tudi medicinska knjižnica Prior Health Sciences Library na Državni univerzi Ohio (ZDA). Za osebje v osrednji izposojevalni in informacijski službi, ki zagotavlja uporabnikom osnovne referenčne storitve, je bilo organizirano izobraževanje o izvajanju referenč- nega pogovora ter iskanju informacij v katalogih in bazah podatkov. 22 Za reševanje zahtevnejših referenčnih vprašanj uporabnika povežejo z informacijskim specialistom za ustrezno strokovno področje, ki mu ne pomaga le z nasveti glede relevantnih in- formacijskih virov, ampak mu ponudi tudi pomoč pri opredelitvi iskalne strategije ter izboru, vrednotenju in uporabi virov. Po uvedbi novega modela referenčne dejavnosti je število tako preprostih kot zahtevnejših referenčnih storitev naraslo, prav tako šte- vilo informacijskih svetovanj, daljših od 30 minut. Kot posledica večje angažiranosti knjižničarjev v okviru študijskega procesa in njihovega tesnejšega sodelovanja z me- dicinskim osebjem se je opazno povečalo tudi število udeležencev izobraževanj, ki jih izvajajo zunaj študijskega procesa. 22 Delo izvajajo, poleg petih zaposlenih v enoti, dvajset ur na teden še trije zaposleni iz drugih enot in sedem študentov. Storitve so uporabnikom na voljo 97 ur na teden. M. Ambrožič: Transformation of Academic Libraries , 57-93 Library, 56 (2012) 4