URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

79 Reorganizacijo referenčne službe predpostavlja tudi uvajanje skupnih informacij- skih okolij (ang. information commons). 23 Če je bila v tradicionalnem modelu vloga referenčnega knjižničarja omejena na pomoč uporabniku pri opredelitvi informacij- ske potrebe in iskanju relevantnih virov, zahteva nov model njegovo sodelovanje z uporabnikom v celotnem procesu raziskovanja. Knjižničarjevo delovno mesto ni več statično, tj. za informacijskim pultom: uporabnikom je na voljo tam, kjer pripravljajo svoje raziskovalne naloge. V takšnem modelu referenčne dejavnosti so potrebna nova znanja in kompetence referenčnih knjižničarjev, knjižnice pa lahko dejavnost izvajajo le v tesnem sodelovanju z drugimi enotami visokošolskih zavodov (Britto, 2011). 8 Odprti dostop do rezultatov javno financiranih raziskav Hitra rast naročniških cen znanstvenih časopisov v zadnjih dveh desetletjih resno ogroža dostopnost znanstvenih informacij. 24 Eden od vzrokov za to naj bi bil informa- cijski trg, ki ga obvladuje majhno število velikih založnikov (ponudnikov), zato lahko narekujejo visoke cene. Takšen trend je za proračune knjižnic postal nevzdržen, prisi- ljene so ali odpovedovati naročnine ali zanje porabiti vedno večji delež sredstev, na- menjenih nabavi drugega gradiva. Ob tem pa obstajajo ocene, da se je svetovna pro- dukcija znanstvenih objav od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja podvojila, kar še povečuje pritisk na knjižnice, da jih nabavljajo več. S konzorcijskim pristopom pri zagotavljanju čim ugodnejših licenčnih pogodb so v zadnjih letih za uporabnike sicer zagotovile dostop do večjega obsega znanstvenih publikacij, a se monopolni položaj največjih ponudnikov s tem ni zmanjšal. S t. i. paketno ponudbo preprečujejo naba- vo oziroma odpoved posameznih naslovov časopisov, knjižnice pa s tem izgubljajo vpliv na vsebino, kakovost in relevantnost virov. Postavljene so pred izbiro »vse ali nič« in prisiljene plačevati tisto, kar jim želi prodati ponudnik virov. Še posebej so pri tem prizadete knjižnice manjših visokošolskih ustanov, katerih proračuni so omejeni (Why librarians should be concerned with Open Access, 2009). Krizo zaradi naraščanja cen serijskih publikacij naj bi omilil odprt dostop (Choy, 2005). Ni še sicer jasno, kakšen model pokrivanja stroškov odprtega objavljanja bo prevladal, a pomembno je zavedanje znanstvenikov o pomenu objavljanja rezultatov njihove- ga znanstvenega dela v odprtem dostopu. Knjižnice morajo podpirati in promovirati 23 Ideja vzpostavljanja skupnih informacijskih okolij je v integraciji tehnoloških in informacijskih virov ter podpore knjižničnega osebja na enem mestu. O modelu skupnih informacijskih okolij glej: Britto, M. (2011). 24 Po podatkih Ameriškega združenja znanstvenih knjižnic (ARL) se je povprečna cena naročnin za članice v obdobju od leta 1989 do 2003 povečala za 315 odstotkov. Po letu 2003 se je povprečna cena znanstvenih časopisov na leto povečala za 9 odstotkov. M. Ambrožič: Preobrazba visokošolskih knjižnic , 57-93 Knjižnica, 56 (2012) 4