URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

80 gibanje za odprti dostop, saj predstavlja edino alternativo sedanjemu stanju. 25 Neuspeh odprtega dostopa bi pomenil prevlado komercialnega interesa nad javnim, kar bi bilo škodljivo tako za sistem znanstvenega komuniciranja kot za knjižnice. Knji- žničarji so v svetu med najglasnejšimi podporniki odprtega dostopa, kar izražajo s podpisovanjem iniciativ in peticij za odprti dostop in z dejavnim vključevanjem v nje- govo promocijo znotraj svojih matičnih ustanov. So tudi ključni podporniki razvoja od- prto dostopnih digitalnih repozitorijev za hranjenje in upravljanje objav visokošolskih ustanov, ki predstavljajo zaupanja vredne vire informacij, saj nastajajo na uveljavljenih mestih znanstvenega raziskovanja. Mreže tovrstnih repozitorijev rastejo po vsem sve- tu, iskalna orodja pa omogočajo preprost dostop do velikega dela znanstvenih pu- blikacij in drugih raziskovalnih rezultatov visokošolskih ustanov. Pomembna je tudi vloga knjižnic pri izobraževanju akademskega osebja o prednostih odprtega dostopa in njegovih koristih za sistem znanstvenega komuniciranja ter pri podpori odprtemu publiciranju, v prvi vrsti časopisov. Odprto dostopne časopise lahko podpirajo z zago- tavljanjem njihove večje vidljivosti, tj. z njihovo katalogizacijo in promocijo med aka- demskim osebjem, s pomočjo izdajateljem in urednikom pri vzpostavljanju odprtih časopisov, pa tudi s plačilom članstva oziroma stroškov objavljanja prispevkov. Na okrogli mizi o prihodnostih odprtega dostopa na področju znanstvenega publicira- nja, ki je aprila 2012 potekala v Britanski knjižnici (Harris, 2012), je bilo poudarjeno, da bo odprti dostop vplival tako na avtorje kot na uporabnike znanstvenih informacij in tudi knjižnice. Več vsebin bo odprto dostopnih, manjši bo pomen lokalnih knjižničnih zbirk in licenčnih e-virov, pomembnejši pa bodo svetovalna vloga knjižnic, izvajanje informacijskega opismenjevanja, upravljanje institucionalnih repozitorijev, kreiranje metapodatkov, povezovanje odprtih objav in podatkov raziskav ter zagotavljanje ohranjanja digitalnih virov. 9 Visokošolska knjižnica kot družabni in skupnostni prostor Visokošolske knjižnice so vse od nastanka univerz predstavljale njihovo osrednje me- sto, tako v simbolnem pomenu kot pomenu njihove fizične umestitve v akademsko okolje. Kot fizični prostor so bile zgradbe načrtovane statično, namenjene v prvi vrsti hranjenju in varovanju gradiva ter skrbi za knjižnične zbirke. V najboljših prostorih je »kraljevalo« gradivo, in ne uporabniki. Freeman (2005) meni, da tovrstne tradicionalne 25 Odprti znanstveni proces se je začel z odprtim dostopom, gre pa v smeri odprtosti tudi drugih procesov raziskovanja in znanstvenega komuniciranja (odprto recenziranje, odprti znanstveni dialog, odprti proces znanstvenega dela, odprti formati, odprti podatki raziskav). Večja uporaba digitalne tehnologije zahteva tudi odpravljanje zaprtosti in skrivanja v znanosti. M. Ambrožič: Transformation of Academic Libraries , 57-93 Library, 56 (2012) 4