URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

82 združuje. Demas (2005) predstavlja rezultate študije uporabnikov knjižnice visokošol- skega kolidža Carleton v Minnesoti (ZDA), ki kažejo, da jo študentje obiskujejo zelo pogosto, 27 čeprav imajo v okviru kolidža veliko drugih možnosti za študij in dostopanje do informacijskih virov. Študentski domovi in učni prostori so opremljeni z brezžičnim omrežjem, učilnice in laboratoriji pa so odprti za študij tudi ponoči. Avtor ugotavlja, da so današnji študentje večopravilni, vključeni želijo biti v več aktivnosti hkrati in po- trebujejo različne stimulanse; knjižnica jim to omogoča. Študija je pokazala naslednje najpogostejše razloge za obisk knjižnice: branje, razmišljanje in sprostitev v varnem in mirnem prostoru; individualni in skupinski študij; uporaba elektronske pošte, elektron- skih storitev knjižnice ter spleta; pridobivanje in uporaba informacij; ustvarjanje novih informacij; izvajanje študijskega procesa v knjižnici; brskanje po klasičnem knjižnič- nem gradivu; uporaba »neknjižničnih« storitev. Motivi za obisk visokošolske knjižnice kot fizičnega prostora so torej raznovrstni, poseben izziv za knjižnice pa pomeni najti primerno ravnovesje v ponudbi prostorov za podporo tako skupinski kot individual- ni dejavnosti uporabnikov in tudi njihovi potrebi po družabnih dogodkih in drugih »neknjižničnih« storitvah. Upadanje zanimanja uporabnikov za tradicionalne storitve in fizični obisk knjižnic je visokošolske knjižnice vodilo k uvajanju družabnega (ang. social) modela prostora, tj. k širitvi prostorov za skupinski študij, razvoju skupnih informacijskih okolij in ponudbi za tovrstne knjižnice nekoč nenavadnih prostorov, kot so kavarne, obedovalnice, galerije, knjigarne, avditoriji, konferenčne sobe ipd. 28 Močno podporo so pri tem našle v pe- dagoški paradigmi visokošolskega izobraževanja in sociologiji znanja, ki poudarja, da znanje ni le proizvod individualnega znanstvenoraziskovalnega dela s pomočjo infor- macijskih virov, ampak predstavlja tudi družbeni proces. Študij naj bo zato proces, te- melječ na sodelovanju med študenti in pedagoškimi delavci, delo v skupinah pa način, ki študentom omogoča, da lahko svoje ideje delijo z drugimi in skupaj ustvarjajo novo znanje. Gayton (2008) opozarja, da knjižničarji ob tem ne smejo pozabiti, da uporabni- ki v knjižnice prihajajo tudi zaradi skupinske izkušnje (ang. communal experience), tj. biti združen z drugimi pri skupni dejavnosti, študiju. Številni študentje preživljajo čas v knjižnici prav zato, ker cenijo prostor, ki individualni študij postavlja v družbeni kon- tekst. Skupnostni (ang. communal) prostor knjižnice je namenjen temu, da se vsakdo v njem počuti dobrodošlega, primarno ni nujno namenjen druženju, ga pa omogoča. 27 36 odstotkov študentov knjižnico obiskuje dnevno, nadaljnjih 50 odstotkov vsaj enkrat na teden. Dnevno je vstopov v knjižnico v povprečju kar 1150, za 450 čitalniških sedežev je od nedelje do četrtka prava tekma. Na kolidžu študira 1610 študentov, zaposluje pa 600 pedagoških delavcev in podpornega osebja. 28 Shill in Tonner (2003; cv: Gayton, 2008, str. 63) sta v obsežni študiji o prenovah visokošolskih knjižnic v obdobju med letoma 1995 in 2002 ugotovila opazno povečanje števila knjižnic, ki so poročale o uvedbi takšnih prostorov. Obisk se je po prenovah v povprečju (mediana) povečal za 37,4 odstotka. M. Ambrožič: Transformation of Academic Libraries , 57-93 Library, 56 (2012) 4