URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

85 kakovost informacij, ki jih uporabljajo študentje. Do informacij želijo priti hitro ter pre- prosto in v iskalnem procesu ne želijo zapravljati časa. Ker terja študij klasičnega gradi- va nekoliko več napora kot uporaba funkcije reži-kopiraj v primeru elektronskih virov, je internet zanje odličen pripomoček. Težava je tudi v tem, da so študentje prepričani, da česar ni na internetu, pač ne obstaja. Razmišljati o knjižnici le kot o informacijskem centru je zato po mnenju Carlsona prvi korak k izgubi fizične knjižnice. Knjižnica mora biti več kot le orodje za dostop do informacij ali skladišče informacij, tako prostori kot storitve morajo spodbujati nastajanje individualnega in družbenega znanja ter njego- vo ponovno uporabo, ponudba sodobne tehnologije in »neknjižničnih« storitev pa naj to spodbuja. Glede na to, da bo vedno več informacij dostopnih prek ekrana osebnega računalnika ali drugih mobilnih naprav – kakšna bo usoda knjižnic čez desetletje? Av- tor meni, da bodo ostale živ visokošolski prostor, vsaj dokler bodo ljudje v vsakdanjem življenju in pri svojem delu še potrebovali družbo drugih, in če se bodo seveda znale odzivati na spreminjajoče se potrebe uporabnikov. In kakšna je bila pred desetletjem predstava o bodočih visokošolskih knjižnicah, ki so jo oblikovali udeleženci natečaja za esej na temo »The Academic Library 2012« 32 (Marcum, 2003b)? Analiza prejetih besedil je pokazala, da je bila večina avtorjev pre- pričana, da bo na prihodnost knjižnic najbolj vplival tehnološki razvoj in bodo največje spremembe doživeli knjižnične storitve ter delo knjižničarjev. Tehnološki razvoj naj bi visokošolsko knjižnico spremenil v multimedijski center s sodobno vizualno infrastruk- turo za uporabo multimedijskega gradiva in različnih baz znanja, uporabnikom bodo na voljo učni laboratoriji s pametnimi tablami in videokonferenčnimi sistemi, knjižnica ne bo omejena na fizični prostor, predstavljala bo virtualno okolje, v katerem bo lahko učeči se prehajal v druge prostore in čase, v preteklost ali prihodnost. Bodoči knjižni- čar, t. i. kibernetski knjižničar (ang. cybrarian), bo v virtualnem okolju upravljal orodja umetne inteligence. Močno bo vpet v študijski proces in bo kot večopravilna oseba ponudil poosebljeno informacijsko podporo študentom in pedagoškemu osebju pri problemskem reševanju znanstvenih vprašanj. Ker bodo knjižnice upravljale digitalne informacije, bodo morali knjižničarji imeti več tehničnih znanj, izkazati bodo morali tudi raziskovalne sposobnosti ter kompetence za timsko delo in sodelovanje. Pričako- vati je, da v tehnološkem znanju ne bodo mogli slediti spremembam, zato bo izhod ali v zunanjem izvajanju del ali v resni prenovi knjižničarskega poklica, tj. uvajanje novih del in nalog ter ureditev statusa zaposlenih, ki upravljajo tehnologije. Knjižnične stori- tve ne bodo usmerjene na fizični prostor, ampak na ustvarjanje omrežij, pri čemer bo nujno timsko delo ter sodelovanje z računalniškimi oddelki in informatiki. Tradicional- 32 Natečaj je jeseni leta 2002 objavila ameriška univerza Fairleigh Dickinson University v sodelovanju z univerzitetnimi knjižnicami in ACRL New Jersey, objava analize prispevkov pa je spodbudila živahno razpravo po vsem svetu (Marcum, 2003a). M. Ambrožič: Preobrazba visokošolskih knjižnic , 57-93 Knjižnica, 56 (2012) 4