URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

59 misli Frienda, ki je zapisal, da je poslanstvo, ki so ga knjižnice uresničevale stoletja, rele- vantno tudi danes, le poti za njegovo uresničevanje so se spremenile, kot že velikokrat v zgodovini. Knjižnice morajo spremembe vedno dojemati kot izziv in priložnost za nadaljnji razvoj ter se nanje pravočasno odzvati (Friend, 1998). V strokovni literaturi obstaja množica del, v katerih avtorji predstavljajo odzive viso- košolskih knjižnic na spremembe v okolju in opozarjajo, da se bodo pri zagotavljanju informacij v prihodnje srečevale s še hujšo konkurenco kot danes. Ross in Sennyey (2008) navajata, da so zaradi novega, tekmovalnega okolja številne visokošolske knji- žnice začele uvajati nove modele storitev, prilagojene digitalnemu okolju in mobilnim tehnologijam, nove modele nabave in obdelave gradiva, z organizacijskimi spremem- bami poskušajo povečati učinkovitost delovnih procesov, s spreminjanjem namemb- nosti prostorov in z njihovim preoblikovanjem pa ponovno postati osrednji prostor visokošolskih ustanov. Vprašanje pa je, ali bodo te spremembe dovolj za ustrezno umestitev knjižnic v paradigmo digitalnih informacij in za njihov obstoj v prihodnosti. Razmišljanja o prihodnosti visokošolskih knjižnic niso nova. Tako je bil že leta 1949 na konferenci, ki je potekala na Univerzi Harvard, predstavljen referat, v katerem se je avtor spraševal o njihovem obstoju, napovedal pa je tudi zaton tiskane knjige (Antell in Engel, 2006). Dvomi o visokošolskih knjižnicah kot nujnem podpornem dejavniku izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega procesa so postali pogostejši sredi de- vetdesetih let prejšnjega stoletja. Wisner (2001) je npr. ironično zapisal, da se moramo sprijazniti z dejstvom, da se je njihovo zgodovinsko poslanstvo končalo, knjižnične zgradbe bodo v naslednjih stotih letih izginile, e-bralniki pa bodo »zabili zadnji žebelj v skupno krsto knjižničarjev« (cv. Gayton, 2008, str. 61). Hardesty (2000) pa opozarja, da se fizični obisk v knjižnicah, ki niso prilagodile prostorov in storitev potrebam nove generacije uporabnikov, zmanjšuje, uporaba tradicionalnih referenčnih služb upada, prav tako izposoja tiskanih gradiv. Rezultati različnih empiričnih študij, ki so poskušale dokazati pozitiven vpliv knjižnic na študijske izide študentov, pa niso ponudili nedvo- umnih dokazov za to. Sodobna tehnologija, ki je spremenila in izboljšala način dela knjižnic ter ponudbo njihovih virov in storitev, žal hkrati uprave visokošolskih ustanov spodbuja k razmišljanju, če sploh še potrebujejo fizične knjižnice in knjižničarje na- sploh. Ponudniki virtualnih knjižnic jih prepričujejo, da ne. Škodljivo je tudi vedênje nekaterih akreditacijskih agencij, ki akreditirajo razne virtualne univerze z virtualnimi knjižnicami, temelječimi le na spletnih virih. Hardesty je prepričan, da prav zaradi ta- kšnega ravnanja knjižnice nekaterih visokošolskih ustanov, nekoč široko odprte javno- sti, danes zapirajo vrata ali omejujejo storitve. In čeprav se lahko pohvalijo s številnimi dosežki, npr. avtomatizacijo dela, ustvarjanjem računalniških katalogov, digitalizacijo gradiv, gradnjo in ponudbo digitalnih zbirk, zagotavljanjem dostopa do elektronskih M. Ambrožič: Preobrazba visokošolskih knjižnic , 57-93 Knjižnica, 56 (2012) 4