URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

88 študijsko in znanstvenoraziskovalno okolje ter pot do uporabnikov, ki so se spremenili. Glede na to, da okolje večinoma ne zna prepoznati njihove družbene in ekonomske vrednosti, bodo morale v prihodnje izoblikovati tudi učinkovitejše mere za vrednote- nje in dokazovanje svojega vpliva na končne izide dejavnosti visokošolskih ustanov. 11 Sklepne misli Zadnji dve desetletji se visokošolske knjižnice srečujejo s hitrimi spremembami v nji- hovem ožjem in širšem okolju, ki jih nenehno postavljajo pred nove izzive ter zahtevo po prilagajanju svoje dejavnosti informacijskim potrebam nove generacije uporabni- kov, novim metodam v poučevanju in izvajanju študijskega procesa ter prehodu pro- cesa znanstvenega komuniciranja iz analognega v digitalno okolje. Lahko bi rekli, da so se, vsaj z vidika študijskega procesa, z omenjenimi spremembami v matičnih okoljih slovenske visokošolske knjižnice srečale nekoliko kasneje kot njihove vrstnice v razvi- tejših državah. 33 Tudi podatki o njihovem obisku in uporabi storitev po letu 1995 ne kažejo tako opaznih nihanj, kot so jih doživele npr. severnoameriške visokošolske knji- žnice. V primerjavi z letom 1995 je bil leta 2011 obisk slovenskih visokošolskih knjižnic večji za 74 odstotkov, močno je narasel v letih 2006 in 2007, nato pa začel rahlo upa- dati. Izposoja na dom in v prostore knjižnice je upadla le za 4 odstotke, medknjižnična izposoja gradiva iz drugih knjižnic oziroma dobaviteljev gradiva se je zmanjšala za 5 odstotkov. Število članov je v obdobju 2000−2011 naraslo za 7 odstotkov. Skokovit porast pa knjižnice opažajo pri zagotavljanju števila elektronskih informacijskih virov; za leto 2011 znaša v primerjavi z letom 2007 indeks kar 1332. 34 Podatkov o referenč- ni dejavnosti nacionalna knjižnična statistika ne objavlja, vendar je na primeru NUK-a opazno, da se število transakcij po letu 2005 zmanjšuje, v povprečju 2,3 odstotka na leto. A študije uporabnikov, ki so bile izvedene v zadnjih letih, kažejo, da velik delež uporabnikov visokošolske knjižnice obiskuje v prvi vrsti zaradi tradicionalnih knjižnič- nih storitev, kot sta izposoja gradiva in uporaba čitalniških prostorov, uporaba elek- tronskih informacijskih virov in storitev pa je kljub njihovi bogati ponudbi dokaj nizka, vsaj pri uporabnikih študentih. 35 Slovenski raziskovalci s trenutnimi knjižničnimi stori- tvami niso zadovoljni in jih večinoma ne uporabljajo, ugotavljajo Vilar, Bartol, Pisanski 33 Bolonjska prenova, uvedena leta 2002, naj bi študijski proces osredotočila na študenta, učni proces torej preusmerila s starih oblik poučevanja, temelječih na podajanju vsebin, na učečega se in na večji obseg njegovega samostojnega dela. 34 Podatki za visokošolske knjižnice brez NUK-a. Vir: Kazalniki dejavnosti visokošolskih knjižnic v obdobju 1995 – 2010. Dostopno na: http://cezar.nuk.uni-lj.si/analize/kazalniki.php 35 Večinski delež v anketne raziskave zajetih uporabnikov predstavljajo študentje, odziv pedagoških in raziskovalnih delavcev je bil do zdaj namreč majhen. M. Ambrožič: Transformation of Academic Libraries , 57-93 Library, 56 (2012) 4