URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

60 virov, ne le znotraj matičnih ustanov, ampak tudi na daljavo itd., jih visokošolskemu okolju ne znajo dovolj uspešno predstaviti kot ustvarjanje njegove dodane vrednosti. A če so se še pred dobrim desetletjem pojavljale napovedi o izginjanju knjižnic v smi- slu fizičnih zgradb, ki naj bi jih postopoma zamenjale digitalne knjižnice in elektronske storitve, danes tako podatki o obisku knjižnic kot tudi različne študije o dojemanju prostorov knjižnic kažejo, da jim obiskovalcev ne manjka. Vračajo se vanje, ker jim pro- stor knjižnice daje občutek povezanosti z znanjem, jih spodbuja k študiju in ustvarjal- nemu razmišljanju ter delitvi svojih znanj z znanjem drugih obiskovalcev. Knjižnica jim ponuja skupnostni prostor, v katerem lahko v mirnem okolju študirajo in raziskujejo, pri čemer niso sami, saj so vidni drugim in vidijo druge. Ponuja jim tudi družabni pro- stor, v katerem lahko študirajo in ustvarjajo nova znanja skupaj z drugimi, se družijo, uživajo ob klepetu ali kulturnem dogodku. Vendar se uporabniki v knjižnice ne vračajo le zaradi všečnih prostorov, prijetnih kavarn in kulturnih ali zabavnih prireditev. Samo prenova prostorov in popestritev dogajanj v njih ter prisotnost v spletnem okolju in v družbenih omrežjih za ohranitev knjižnic kot osrednjih mest visokošolskega učnega, študijskega in znanstvenoraziskovalnega dela ni dovolj. Nujni so tudi novi modeli sto- ritev, usmerjeni k potrebam uporabnikov, novi pristopi v upravljanju knjižničnih zbirk in strokovni obdelavi gradiva, pa tudi spremembe v organizacijski strukturi knjižnic ter reorganizacija in večja učinkovitost delovnih procesov. 2 Visokošolske knjižnice v sodobnem učnem procesu in znanstvenem komuniciranju Danes je na številnih univerzah poučevanje še vedno usmerjeno na vsebino, in ne na učečega, ugotavlja Choy (2005). Učitelji posredujejo učne vsebine, študentje jih usva- jajo in to dokazujejo na izpitnih preverjanjih. Zaradi sodobne informacijske tehnologi- je in uporabe interneta pa je takšen pristop zastarel. Danes imajo tako študentje kot pedagoški delavci v spletnem okolju na voljo ogromne količine informacij, in če je bil nekoč pomemben proces iskanja ter pridobivanja informacij, postajajo zdaj pomemb- ni njihov izbor, evalvacija in uporaba za samostojno ustvarjanje novega znanja. Priho- dnost naj bi zaznamovale naslednje spremembe v učnem okolju: • Preusmeritev z učnih vsebin na učečega: učeči bo sam iskal vsebine, ki jih bo potreboval za rešitev določene učne situacije, in jih ne le povzemal. • Namesto enkratnega vseživljenjsko učenje: življenjska doba informacij in znanja se je dramatično skrajšala, vseživljenjsko izobraževanje pa ni nujno le zaradi osebne želje po stalnem razvoju, ampak zlasti zato, da posameznik ostane konkurenčen na trgu dela in delovnem mestu. Zato morajo biti stalni študentje. Alumniji bodo M. Ambrožič: Transformation of Academic Libraries , 57-93 Library, 56 (2012) 4