URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

61 postali vseživljenjski študentje univerz, potreba po podpornih servisih, kot so knji- žnice, se bo zato povečala. • Spremembe v informacijskem vedenju: študentje imajo danes drugačne vedenjske vzorce kot prejšnje generacije, saj sta informacijska in komunikacijska tehnologija del njihovega vsakdanjika. Splet uporabljajo kot primarni vir informacij in verja- mejo, da je vse, kar potrebujejo, dostopno na spletu. Učijo se raje s poskušanjem in na napakah, sistematični pristop bi terjal preveč časa in naporov. So vešči opra- vljanja več dejavnosti hkrati, ves čas želijo biti povezani, do zamud imajo ničelno toleranco. Zato nova generacija drugače pristopa k študiju kot generacija njihovih staršev. • Od obiska na daljavo do uporabe knjižnice kot prostora: ker tako študentje kot akademsko osebje vse bolj uporabljajo elektronske vire in storitve na daljavo, so knjižnice začele resno razmišljati o vlogi in pomenu svojih fizičnih prostorov, s prenovami pa tudi resnično dosegle, da so se začeli uporabniki vračati. Njihovo okolje, možnost srečanja z drugimi in skupnega študija ter raziskovanja so dejav- niki, ki pomembno prispevajo k problemskemu reševanju raziskovalnih problemov in s tem k boljšim študijskim izidom. • Od individualnega do sodelovalnega učenja: skupinske oblike študija so postale prevladujoče, ob porazdelitvi študijskih nalog med člane skupine je končni rezultat boljši, kot bi bil ob individualnem delu. V nasprotju s študijskim procesom, ki je poudarjal vsebino in s tem individualno delo, današnji spodbuja timsko delo in delo v skupinah. Novo učno okolje bo imelo vpliv tudi na dejavnost knjižnic. Ob usmerjenosti študija na vsebino so morale v prvi vrsti zagotavljati čim večje knjižnične zbirke, ki so jih štu- dentje najpogosteje uporabljali v času priprav na izpite. Na učečega usmerjeno okolje pa spodbuja uporabo raznovrstnih informacijskih virov v trenutku, ko jih potrebuje za reševanje raziskovalnega problema. Zbirk ni več mogoče načrtovati in graditi na osnovi relativno nespremenljivih in dalj časa veljavnih študijskih programov, saj se slednji vedno hitreje spreminjajo. Da bi lahko zagotovile primerne in relevantne vire, morajo knjižnice natančneje kot nekoč poznati namen in cilje študijskih programov ter pričakovane učne izide, zbirke pa zasnovati širše, sicer ne bodo pokrivale dinamič- nih potreb študentov. V takšnem učnem okolju je nujna tudi visoka stopnja informa- cijske pismenosti študentov. Knjižnice imajo zato priložnost, da svoje znanje in željo prispevati k boljšim učnim izidom študentov pokažejo s sodelovanjem v programih informacijskega opismenjevanja. V učnem okolju, usmerjenem na učečega, mora tako pedagoško kot knjižnično osebje več časa nameniti podpori učnim potrebam študen- tov in komunikaciji z njimi. S širitvijo programov visokošolskih ustanov na področje vseživljenjskega učenja in v mednarodno okolje pa se bodo knjižnice srečevale z ve- dno bolj raznovrstno populacijo uporabnikov, drugačno od tradicionalnih skupin, ki M. Ambrožič: Preobrazba visokošolskih knjižnic , 57-93 Knjižnica, 56 (2012) 4