URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

62 jih že dobro poznajo. Raznovrstnost potreb novih uporabnikov bo terjala tudi nove načine ponudbe storitev, npr. študij na daljavo – v spletnem okolju. Choy (2005) je prepričan, da bodo fizične knjižnice v učnem procesu tudi v prihodnje imele pomembno vlogo, in sicer ne le kot ponudnice dostopa do informacijskih virov, ampak tudi kot družabni in skupnostni prostor. Tudi ko bodo nekoč vsi viri in storitve na voljo v elektronski obliki, se bodo pojavljale nove oblike učenja. Učenje je družbena in multidimenzionalna dejavnost, ki temelji na človeški interakciji. Knjižnice so močan simbolni in kulturni prostor, ki spodbuja učenje in daje občutek intelektualne svobode. Pri ponudbi prostora se moramo zato vedno vprašati, kako bo vplival na uporabnike, na njihovo učno motivacijo, vedenje in navade. Spodbuja naj sodelovalno delo in dis- kusije, omogočiti pa mora tudi mirno okolje za individualni študij in refleksijo. 1 Na dejavnost knjižnic vplivajo tudi spremembe v procesu raziskovanja in znanstvene- ga komuniciranja nasploh. Uspešno raziskovalno delo se odraža v večji prepoznavnosti visokošolskih ustanov, njihovem ugledu, višjih pridobljenih sredstvih ipd., ustvarja pa tudi boljše učno okolje za študente, saj jim omogoča aktivno sodelovanje pri ustvarja- nju znanja. Tako kot na področju učenja tudi na področju raziskovanja sodobna infor- macijska in komunikacijska tehnologija omogočata in spodbujata nove načine dela. Raziskovalna dejavnost poteka znotraj procesa znanstvenega komuniciranja, katerega temelj je objavljanje znanstvenih člankov (časopisov) in knjig. Znanstvene publikaci- je so srce sistema znanstvenega komuniciranja, v njih predstavljeni rezultati raziskav omogočajo kumulativnost znanstvenih spoznanj ter prepoznavnost in vpliv njihovih avtorjev znotraj posameznih znanstvenih področij. Zaradi stalnega naraščanja cen znanstvenih časopisov knjižnice vse težje zagotavljajo njihovo dostopnost. Razvoj odprtega elektronskega publiciranja in dostopa do znanstvenih objav ter raziskoval- nih podatkov ponuja avtorjem nove možnosti objavljanja njihovih del in izkoriščanja dognanj drugih, knjižnicam pa nalaga nove naloge. Znanstvene publikacije morajo biti dostopne in najdljive skozi čas, imeti morajo torej tudi trajne označevalnike in me- tapodatke, njihovo ohranjanje za uporabo v prihodnosti pa zahteva ustrezne tehnič- ne rešitve in znanja. Choy (2005) navaja, da je temeljna naloga nacionalnih knjižnic ohranjanje narodove pisne kulturne in znanstvene dediščine, visokošolske knjižnice pa morajo zagotoviti, da bodo intelektualni proizvodi njihovih matičnih ustanov ohra- njeni in dostopni za uporabo v prihodnosti. Zaradi dinamičnih in raznovrstnih oblik predstavljanja rezultatov raziskovalnega dela se bodo knjižnice srečevale s tehnični- mi in konceptualnimi težavami, kajti publikacije bodo mešanica različnih digitalnih objektov, nekatere bo mogoče upravljati le s pomočjo zunanje programske podpore. 1 Lin, Chen in Chang (2010) opominjajo, da se mora pri načrtovanju knjižničnih prostorov uporabniku omogočiti ne le dostop do elektronskih virov, ampak tudi do klasičnih, mu omogočiti interakcijo z njimi. M. Ambrožič: Transformation of Academic Libraries , 57-93 Library, 56 (2012) 4