URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

64 z dodano vrednostjo za uporabnike, ugotavlja Choy (2005). Ena od njih je agregacija in selekcija virov, ki so relevantni za določeno skupino uporabnikov. Ponudniki elek- tronskih informacijskih virov namreč virov, ki jih vključijo v svojo (paketno) ponudbo, ne izbirajo na osnovi potreb določene ustanove ali skupine uporabnikov; po navadi je primaren komercialni interes. Posamezen ponudnik nima tako zasnovane zbirke kot tipična visokošolska knjižnica, ki zbirko gradi glede na učne in raziskovalne potrebe uporabnikov in jo tudi prilagaja spremembam v njihovih potrebah. Naraščajoče šte- vilo odprto dostopnih virov na internetu bo nedvomno zmanjševalo vlogo knjižnic kot posrednikov informacij, vendar bodo med obilico dostopnih virov uporabniki ve- dno težje našli relevantne. Z organiziranjem in strukturiranjem informacij na internetu bodo knjižnice lahko ponovno imele osrednjo vlogo pri prenosu in razširjanju znanja. 3 Sodobno informacijsko vedenje uporabnikov visokošolskih knjižnic Študija OCLC College Student's Perceptions of Libraries and Information Resources (2006), temelječa na rezultatih ankete, ki je zajela 3348 dodiplomskih in podiplomskh študen- tov iz Avstralije, Kanade, Indije, Singapurja, Velike Britanije in ZDA, pojasnjuje njihovo dojemanje vloge knjižnic, informacijsko vedenje ter poznavanje informacijskih virov, ki jih zagotavljajo knjižnice. Avtorje so zanimale tudi razlike med študenti in preostali- mi anketiranci. Kar 87 odstotkov študentov je navedlo, da so že obiskali visokošolsko knjižnico, knjižnično izkaznico jih ima 90 odstotkov, 65 odstotkov jih knjižnico obišče najmanj enkrat na mesec (14 odstotkov vsak dan, 34 odstotkov tedensko). 44 odstot- kov jih je v zadnjih treh do petih letih knjižnico obiskovalo pogosteje kot prej, 25 od- stotkov redkeje. V prihodnosti bo knjižnico polovica anketiranih študentov obiskovala enako pogosto, kar 38 odstotkov pa še pogosteje. Študentje izkazujejo dobro pozna- vanje spletnih iskalnih orodij, saj jih 72 odstotkov navaja, da orodja poznajo izjemno dobro, zelo dobro ali dobro. Nekaj več kot tretjina je dobro seznanjena s knjižnicami, bolj kot preostali anketiranci poznajo virtualne knjižnice (le 4 odstotki še niso slišali zanje). Dobro poznajo tudi različne elektronske informacijske vire in storitve knjižnic, spletne strani knjižnic obiskuje 61 odstotkov vprašanih (kar je dvakrat več kot preostali anketiranci in tudi precej več kot respondenti večine drugih raziskav). Najpogosteje uporabljajo e-pošto, iskalna orodja, orodja za neposredno sporočanje (ang. Internet messengers), e-novice, najmanj pa RSS obveščanje, spletno storitev Vprašaj knjižničar- ja oziroma Vprašaj strokovnjaka, zvočne knjige ter bloge. 89 odstotkov anketiranih študentov svoje raziskovanje začenja z uporabo iskalnih oro- dij in le 2 odstotka prek spletne strani knjižnice. Daleč največ (68 odstotkov) študentov, uporabnikov spletnih iskalnikov, uporablja Google. Informacije o novih informacijskih M. Ambrožič: Transformation of Academic Libraries , 57-93 Library, 56 (2012) 4