URN_NBN_SI_DOC-EMFDWJB5

65 virih (če se ne upošteva tistih, ki jih dobijo s pomočjo iskalnikov) najpogosteje dobijo od prijateljev (67 odstotkov), s pomočjo povezav z obstoječih elektronskih virov ali spletnih strani (61 odstotkov), od pedagoških delavcev (50 odstotkov) in od knjižničar- jev (33 odstotkov). 3 Kot vir informacij so študentom najljubša iskalna orodja (92 odstot- kov), a tudi knjižnice (85 odstotkov), vendar so jim v primerjavi s preostalimi respon- denti ljubše virtualne knjižnice. Kot prvo izbiro za iskanje informacij bi jih 72 odstotkov uporabilo spletni iskalnik, 14 odstotkov fizično knjižnico in 10 odstotkov virtualno. Štu- dentje, ki kot iskalno orodje najpogosteje uporabljajo Google, so v največjem deležu to orodje izbrali tudi kot najbolj zaupanja vreden vir informacij. Raziskava je pokazala, da študentje relativno malo uporabljajo elektronske vire, ki jih zagotavljajo knjižnice, a tisti, ki jih, jih razumejo kot dober in zanesljiv vir. Zelo malo uporabljajo storitev Vprašaj knjižničarja (8 odstotkov), jo pa cenijo kot zanesljiv vir informacij. Najmanj enkrat na mesec v knjižnici študirajo oziroma delajo študijske naloge (48 odstotkov), uporabljajo računalnike oziroma dostop do interneta (45 odstotkov) ter baze podatkov (44 odstot- kov), pregledujejo referenčno gradivo (42 odstotkov), si izposojajo klasično gradivo (39 odstotkov), pridobivajo kopije člankov (32 odstotkov) ali pri svojem raziskovanju upo- rabljajo strokovno pomoč knjižničarjev (33 odstotkov). Pomoč knjižničarjev pri upo- rabi elektronskih virov je že iskalo 46 odstotkov študentov, 54 odstotkov pa še nikoli. Na vprašanje o prednostih fizične knjižnice oziroma iskalnikov kot orodij za dostop do informacij največ prednosti pripisujejo iskalnikom (dostopnost, hitrost, priročnost, preprosta uporaba, brezplačnost), knjižnice pa štejejo kot bolj zaupanja vredno in na- tančno orodje za dostop do informacij. Velik delež vprašanih se strinja, da knjižnice v iskalnem procesu prispevajo dodano vrednost, a kljub temu informacije raje pridobi- vajo sami s pomočjo spletnih iskalnikov kot pa s pomočjo knjižničarjev. Tisti, ki pri izbiri in vrednotenju najdenih informacij iščejo pomoč po njihovem mnenju zanesljivega vira, najpogosteje izberejo pedagoške delavce; knjižničarje štejeta kot najbolj zane- sljiv vir za vrednotenje informacij le 2 odstotka anketiranih študentov. Največji delež (86 odstotkov) anketiranih študentov vidi najpomembnejšo vlogo visokošolske knji- žnice v ponudbi prostora za študij, najmanjši pomen pa pripisujejo vlogi knjižnice kot prostora za srečevanje in druženje. Avtorji raziskave ugotavljajo, da večina rezultatov potrjuje smernice, ki so jih zaznali že v prejšnjih študijah. Vendar je opazno, da študentje tako visokošolske kot splošne knjižnice obiskujejo več kot drugi udeleženci ankete in da pričakujejo, da jih bodo v prihodnosti obiskovali še več. Ross in Sennyey (2008, str. 150) opozarjata, da je študi- ja OCLC pokazala, da velik delež anketiranih študentov sicer uporablja knjižnico kot 3 To predstavlja bistveno večji delež, kot je bil ugotovljen pri drugih udeležencih raziskave, saj slednji knjižničarje kot vir informacij postavljajo na zadnje mesto. M. Ambrožič: Preobrazba visokošolskih knjižnic , 57-93 Knjižnica, 56 (2012) 4