URN_NBN_SI_DOC-ENUJWAVK

knjižnicah. Kljub temu, da je večina gradiva v prostem pristopu, se ga na primer poslužuje v tržiški knjižnici le 20% uporabnikov, medtem ko katalogov skoraj ne uporabljajo (3%!). To z ene strani močno bremeni knjižničarje, z druge strani pa ustvarja zelo živahno komuniciranje. Veliko uporabnikov navaja, da se obrača na knjižničarja zato, ker je tako lažje in udobneje priti do literature, kot če si jo iščejo sami. Knjižničarji so uporabnike marsikje nekako razvadili. Zato bi bilo koristno, da jih postopno zopet navajajo na bolj samostojno iskanje tako literature v prostem pristopu kot tudi po katalogih ali terminalih, kjer jih že imajo. Korist bi bila obojestranska: uporabnik bi dobil globlji in širši vpogled v knjižno bogastvo knji­ žnice, knjižničarji pa več časa za strokovno delo, za uvajanje novih oblik dela z uporabnikom, za prehod na računalniško podprt knjižnični sistem. Tabela št. 12: Iskanje knjižničnega gradiva (%) Kranj Radovljica Tržič Škofja Loka Sam v prostem pristopu 38,0 47, 1 20 49 .2 Po katalogu 26,0 2,8 3 3,4 S pomočjo knjižničarja 61,1 47,8 87 71,2 Drugače 1,7 0 0 1,8 Brez odgov. 5,2 2,3 0 4 ,3 Tabela fit. 13: Razlogi uporabnikov jeve pomoči (%) Kranj Radovljica za iskanje knjižničar- Tržič Škofja Loka Tako je lažje, udobneje 27 ,5 43,1 50 31 ,1 Ne vem avtorja. naslova 27 ,9 16,6 23 32,0 Iščem delo z določenega področja 36, 1 18,9 17 30,0 Iščem določeno informaci jo 23,6 6 ,9 13 15,7 Brez odgov. 16 ,0 21 ,8 0 12,8