URN_NBN_SI_DOC-ENUJWAVK

najbolj občutljivih točk vsake knjižnice. To je končni rezultat, v katerem se odraža organiziranost vseh ostalih služb od nabave, obdelave in shranjevanja bibliotečnega qradiva pa vse do - in to Se zlasti - spretnosti, komuni­ kativnosti in strokovnosti knjižničnih delavcev. Zato smo v raziskavi skušali posvetiti tej problematiki kar največ pozornosti. Osnovni pokazatelj uspešnosti izposoje, do katerega smo prišli preko anketnega vprašanja, ali je uporabnik dobil željeno gradivo vedno, včasih, nikoli, smo poglobili z ugotavljanjem vzrokov, zakaj gradiva ni dobil ter z ugotavljanjem uporabnikovih reakcij ob neuspešni izposoji. Iz tabele št. 6 je razvidno, da približno polovica upora­ bnikov gorenjskih knjižnic vedno dobi iskano gradivo, za spoznanje manjši je odstotek tistih, ki gradivo dobijo "včasih", skoraj zanemarljivo pa je število bralcev, ki gradiva nikoli niso dobili. Trend poslovnega razvoja knji­ žnice mora biti usmerjen v naraščanje alineje "vedno", vendar pa je za to potrebno izdelati ustrezen instrumenta- rij oziroma ob računalniško podprti izposoji upoštevati pri programu kontinuirano spremljanje nezadovoljnih upora­ bnikov. Posredni pokazatelj je lahko tudi naraščanje ali padanje rezervacij za knjige. Približno 40% bralcev, ki so odšli iz knjižnice praznih rok, navaja, da je bila knjiga izposojena, 23% pa da knji­ žnica knjige nima, dobrih 5% knjig ni dobilo, ker jih knjižnica ne izposoja. Večina nepostreženih uporabnikov odhaja brez literature, ker je bila "knjiga izposojena". V sedanji situaciji (pa tudi v kakšni drugačni ne!) si nobena knjižnica ne more privoščiti nakupa tolikšnega števila najbolj iskane lite­ rature, da bi lahko ustregla vsem uporabnikom ali vsaj občutno večjemu številu kot doslej. Realna rešitev je le v krajšem roku izposoje. Tega se poslužujejo tudi knjižnice na bolj bogatem zahodu. Takšna prilagodljivost ob uporabi današnje informacijske tehnologije ne bi smela biti pro­ blem. Pravočasno vračanje pa mora seveda biti ustrezno sankcionirano. Uporabnik, ki knjige ne dobi v svoji knjižnici, si le-to kupi (18,1%), gre v drugo knjižnico (43,2%), izposodi si jo medknjižnično (2,1%), ali pa obupa in knjige sploh več ne išče (11,5%), vsak deseti (10,4%) si pomaga kako druga­ če: počaka, večkrat vpraša, vzame drugo knjigo, knjige dobi od znancev ali prijateljev, najde pa se tudi kdo, "ki vztraja toliko časa, da knjiqo dobi". Avtomatizacija slo­ venskih knjižnic in povezava v enotni sistem bo sicer