URN_NBN_SI_DOC-EPIY6APA

Njena vnema in vztrajnost pri zbiranju narodnoosvobodilnega tiska, ob raziskovalnem delu pri razreševanju imen avtorjev, raznih psevdo- nimnih, kriptonim nih ali anonimnih del in člankov v ilegalnih osrednjih ali pokrajinskih časnikih in časopisih iz obdobja narodnoosvobodilnega boja je bila tem eljita osnova in velika pomoč za mnoga znanstvena in strokovna dela drugih raziskovalcev. Ni se ustrašila napornih poti pri iskanju novih brošur, posameznih številk časopisov ali primerkov drob­ nega narodnoosvobodilnega tiska po raznih slovenskih in jugoslovanskih muzejih ter drugih ustanovah in združenjih, v katerih so zbirali in h ra­ nili tak tisk. Vestno je beležila in vnašala v svoje kartoteke nove po­ datke o tiskih in tako ustvarila osnovo za čim popolnejšo bibliografijo vsega periodičnega, neperiodičnega in drobnega narodnoosvobodilnega tiska. Sama je izdelala izčrpno in natančno bibliografijo z naslovom: »Na­ rodnoosvobodilni tisk v Ljubljani v letih 1941—1945« (105 strani), ki pa je ostala v avtografiranem strojepisnem prim erku v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Le skromen izvleček iz te obsežne biblio­ grafije je objavila v knjigi »Ljubljana v ilegali III« (Lj. 1967, str. 472— 480). P rav tako je ostala v istem arhivu njena »Bibliografija letakov iz narodnoosvobodilnega boja za leti 1941-1942«, v kateri je bibliografsko obdelanih 236 letakov in lepakov iz vse Slovenije. Po gradivu in po spominu je napisala sestavke o partizanskih bolnišnicah, ki so objav­ ljeni v knjigi »Pomniki naše revolucije« (Lj., MK 1961) te r tekst za šolski film o partizanskih bolnišnicah. Se se spominjam vseh tistih prečutih in utrudljivih noči, ko sva postavljala ob raznih spominskih obletnicah razstave narodnoosvobodil­ nega tiska. Veliko jih je bilo, a naj omenim le nekatere: L jubljana v borbi v Moderni galeriji (maja 1950), razstave ob 20-, 25- in 30-letnici Ljudske pravice v mali dvorani Slovenske filharmonije, v M odemi ga­ leriji in NUK (1954, 1959 in 1964), razstava ob 20-letnici Slovenskega poročevalca v Jakopičevem paviljonu (1961) ter več občasnih razstav v Muzeju narodne osvoboditve LRS (razstava o internacijskih taboriščih, ob 20-letnici Društva novinarjev Slovenije 1964, ob kongresu jugoslovan­ skih zgodovinarjev v Ljubljani idr.). P rav v teh razstavah je izpričala svojo raziskovalno vnemo in globoko poznavanje narodnoosvobodilnega tiska, ki ga je s svojim strokovnim znanjem in velikim estetskim čutom razvrstila v lepe in strokovno dognane ter učinkovite kompozicije. Naj omenim še vrsto razstav narodnoosvobodilnega tiska zunaj Ljub­ ljane, kjer je sodelovala s svojim delom ali z nasveti in gradivom. Tako na Vrhniki, v Novi Gorici, Ajdovščini, Postojni, Kopru (razstava: P ri­ morski tisk ob 20-letnici vstaje v Studijski knjižnici ob zborovanju D ru­ štva bibliotekarjev Slovenije) in Trstu. Mnogostransko je bilo njeno delo. S svojim delom in tem eljitostjo je prispevala znaten delež v poznavanju in vrednotenju narodnoosvo­ bodilnega tiska. Za njeno raziskovalno delo jo je svet za kulturo in prosveto junija 1960 imenoval za višjega bibliotekarja. Bila je dober in nesebičen človek in je poleg svojega strokovnega dela s svojo toplino, skromnostjo in dobrohotnostjo za vsakogar našla lepe in tople besede.