URN_NBN_SI_DOC-EUVB9R93

the library system, expecially from the system of public libraries. Methods for reading teaching of the blind and weak-sighted children are represented in details. Slepi imajo lastno knjižnico Centralno knjižnico ZDSSS (Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije) Minke Skaberne. Knjižnica ima v Braillovi pisavi 45o naslovov v 3.5oo zvezkih in fonoteko: 18oo naslovov na 5.5oo magnetofonskih trakovih. Sedaj prehajamo na snemanje v kasetni tehniki (C 6 0 ). V lastni hiši na Groharjevi ulici v Ljubljani, kjer je sedež ZDSSS, imamo knjižnico, fonoteko, snemalni studio in tiskarno za brajev tisk. Knjižnica pošilja svojim članom knjige v brajici in magne­ tofonske trakove na dom. Slepi se javnih knjižnic neposre­ dno ne morejo posluževati. Zveza slepih uporablja knjižni fond javnih knjižnic le posredno. V Mestni knjižnici si sposoja knjige za prenos na zvok ali za prepis v brajico. Knjižnica ima veliko razumevanja; knjige si moremo sposo­ diti za daljši čas, tudi izposojevalnine ne zaračunajo. Problematika: Zveza le amatersko širi fond knjig, prepisa­ nih v brajico, in zvočno knjiqo. Slepi lahko uporabljajo samo tisto, kar je prepisano ali posneto. Ne morejo sledi­ ti novitetam. Osnovni problem pa je, da nimamo urejenega sistemskega financiranja založniške in izdajateljske dejavnosti. Vrsto let se borimo, da bi nam bila sredstva dodeljena za pro­ grame, za tiskanje, za papir, matrice itd. Denar dobimo delno od Kulturne skupnosti in od Loterije Slovenije. Potrebovali bi povezavo z NUK za ureditev knjižnega fonda v brajici in fonoteke. Knjižničarji v NUK lahko poleq tega preko strokovne literature pomagajo pri razvoju tako spe­ cifičnih knjižnic - za slepe in drugače prizadete, pa tudi pri prenašanju novih tehnik (npr. zvočne knjige ) v našo prakso. Pogoji dela so zaenkrat zadovoljivi, ker smo uredili pri­ merne prostore. Slabovidni, ki niso bili ustrezno obravnavani (ki so se šolali v rednih OS), se ne poslužujejo javnih knjižnic, ker ne vidijo dovolj.