URN_NBN_SI_DOC-F2ICWVCM

1. Uvod Bibliografske podatkovne zbirke za različna strokovna področja so preko računalnikov v svetu dosegljive že skoraj dve desetletji. Tradicionalna, tis­ kana oblika raznih abstraktov in indeksov pa im a še veliko daljšo zgodovino (npr. Chemical Ab-stracts izhaja že več kot 80 let). Če so se torej pomena sekundarne obdelave gradiva nekatere znanstvene discipline začele zaveda­ ti že v začetku tega stoletja, se morajo danes ob nazadržni ekspanziji in fo r­ macij tega vse znanosti zavedati še toliko bolj. Še več, razvoj inform acijske tehnologije je in bo tu d i v prihodnje prinašal neslutene možnosti, k i jih je treba, kot za današnji čas nekaj vsakdanjega, sprejeti v naše k tradicionalnosti nagnjene m isli, če hočemo, da nas čas ne bo prehitro povozil. Danes namreč razne " full-text" baze, po vrhu vsega pa še hi pertekstovno urejene, b ibliog­ rafske baze že močno izpodrivajo. Se posebej to velja za dobičkonosne znanstvene discipline, kot so npr. medicina, farmacija itd. D obiti tekmo s časom danes vsekakor ni lahko, saj se koristne novosti v inform acijski tehnologiji pojavljajo - lahko bi rekli - čez noč. Knjižnično - inform acijske znanosti so svoje prve inform acijske pripom očke dobile nekje sredi tega stoletja. Tako sta R. N. in C. M u rie l Lock v poznih 40. letih v V e liki B ritaniji začela izdajati bibliografske podatke in izvlečke iz tekoče literature za potrebe študentov bibliotekarstva (Tom linson, 1986). Bolj organizirane in profesionalne inform acijske službe so začele nastajati neko­ lik o kasneje, njihov namen pa je bil in je še vedno, slu žiti bibliotekarski in inform acijski stroki s kva lite tn im pregledom nad že napisanim, torej nad že obstoječim znanjem. Pri tem igra ažurnost vedno večjo vlogo. LISA (Library and Inform ation Science Abstracts) je ena izmed petih v svetu m očno u v e lja v lje n ih b ib lio g ra fs k ih p o d a tk o v n ih z b irk za področje knjižnično - inform acijskih ved. Na Slovenskem im am o prav to zbirko brezplačno dostopno tu d i na CD-ROM, zato je bila obdelava naslovne teme toliko bolj prijetna in nazorna. Poskušala bom nadrobneje prikazati tako slabe kot dobre strani LISA. Več pozornosti bom posvetila njeni vsebini in m ožnostim uporabe, ne le kot inform acijskega pripom očka, temveč tu d i kot vsestranskega indikatorja stanja v posameznih nacionalnih knjižnično - inform acijskih okoljih. LISA obstaja danes na paleti različnih nosilcev inform acij, ki lepo odražajo razvoj inform acijske tehnologije v obdobju obstoja LISA. Vendar v nalogi ne bom obravnavala vseh z enako pozornostjo, in sicer iz različnih razlogov. T radi­ cionalna, tiskana oblika LISA je za nas, ki že im am o možnost uporabe LISA Seminarska nalogaa pri predmetu Informatika I I ... (predavatelj dr. Mirko Popovič), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za bibliotekarstvo.