URN_NBN_SI_DOC-F2ICWVCM

na kom paktnem disku, skorajda neuporabna. N u d i sicer določene podatke, k i jih LISA na CD-ROM ne (npr. razlago klasifikacijskih kod, kratek seznam literature, ki je bila napisana na temo LISA, seznam lju d i, ki delajo na projektu LISA itd.), vendar predstavlja to le nekaj naslovnih strani in kolofon Letnega indeksa. Podobno je z danes morda že "zastarelim i" m ikrofiši, nekoliko drugače pa je z LISA online, kjer je ažuriranje podatkov daleč najhitrejše (vrhunski znanstveniki potrebujejo prav to). LISA je p ri nas online dostopna preko gostitelja iz Kalifornije D IALO G , razlog za nevključevanje te oblike LISA v nalogo pa je seveda cena. Ostane nam torej samo še LISA na CD-ROM, ki jo bom podrobneje obdelala. V zaključku bom z nekaj lastnim i razm išljanji odgovorila na vprašanje vključitve revije Knjižnica v podatkov­ no zbirko LISA. 2. Sekundarna o b d ela va primarne knjižnično-inform acijske literature v svetu V svetu obstaja danes pet pomembnejših sekundarnih inform acijskih služb za knjižnično - inform acijske znanosti. Te so: Bulletin Signaletique. Sekcija 101. Science de 1'Inform ation (BS) iz Francije, Inform ation Science Abstracts (ISA) iz Z D A , Library and Inform ation Science Abstracts (LISA) iz Velike Britanije, Library Literature (LL), k i jo izdeluje H. W. W ilson Com pany iz N ew Yorka in Referativnyj Zhurnal. Sekcija 59. Inform atica (RZI) iz Rusije. Slednja pod im enom Inform atics izhaja tudi v angleški verziji (Buckley, 1982). Struktura vseh je zelo podobna, izjema je le LL, ki ne vsebuje izvlečkov. Moj namen ni podajati prim erjav med om enjenim i servisi, želela bi le na kratko osvetliti vsebinske m odifikacije med njim i. Te lahko strnemo v tri točke: 1. različna stopnja interdisciplinarnosti 2. zajemanje različnih vrst gradiv 3. različna stopnja internacionalnosti Omenjeni elementi lahko bistveno vplivajo na kvaliteto in popolnost do­ ločene bibliografske podatkovne zbirke. Dostop do široke mednarodne knjižnično - inform acijske literature sicer ne prinaša bistvenih kratkoročnih razvojnih m ožnosti v svetu, omogoča pa hitrejši razvoj posameznih nacio­ nalnih knjižnično - inform acijskih strok, kar pa lahko ima dolgoročno gleda­ no tu d i velik v p liv na bodoče vrhunske znanstvene dosežke v bibliotekars- tvu in inform atiki.