URN_NBN_SI_DOC-F3FSMVFF

Knjižnica 41 (1997)2/3 Uvod Prihod novih računalniških tehnologij je spremenil način delovanja knjižnic in vlogo knjižničarjev. Prodor elektronskih virov, ki nudijo večpredstavnost, interaktivni dostop in večjo ažurnost od tiskanih, vpliva na naloge tradicio- nalnih referenčnih služb. Tudi medicinske knjižnice sprejemajo novosti računalniške tehnologije in jih vključujejo v svoje dejavnosti. Pojav Interneta je močno razširil možnosti dostopa do informacijskih virov preko računal- nika. Med orodji Interneta se najhitreje razvija VVorld Wide VVeb (WWW), ki je prijazen do uporabnika in podpira večpredstavnost, kar omogoča prika- zovanje teksta, grafike, videa in poslušanje zvoka. S svojimi možnostmi omogoča knjižnicam, da od zagotavljanja informacij na zahtevo preidejo k aktivni diseminaciji informacij s pomočjo objavljanja na Internetu (Ban- dyopadhyay,1997:67, Clyde, 1996:549). Medicinske knjižnice imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju točnih in ažurnih informacij za izvajanje zdravstvenega varstva in medicinsko razis- kovanje. Pomemben del uporabnikov medicinskih knjižnic so zdravstveni delavci, ki za pravilno klinično odločanje potrebujejo hitre in natančne informacije. Nove možnosti nudijo različni računalniški viri npr. baze podat- kov, dostopne online ali na zgoščenkah, v zadnjem času pa še posebej viri na Internetu. Ti vključujejo številne baze podatkov, elektronske revije in časopise, oglasne deske, podatkovne arhive, kataloge medicinskih knjižnic, sezname mednarodnih zdravstvenih organizacij in elektronske kon- ference.Poleg tega Internet omogoča tudi zagotavljanje dokumentov in dis- eminacijo informacij po svetu (Bandyopadhyay,1997:67). Internet in še posebej njegovi večpredstavni viri na WWW v svoji zasnovi ne podpirajo organizirane objave in iskanja informacij, kot ga knjižnice.To skladišče informacij ne vsebuje le knjig in člankov, ampak tudi številne neobdelane znanstvene podatke, menuje, oglase, video in zvočne posnetke in prepise pogovorov. Tako svetovno omrežje še ni digitalna knjižnica in bo ob taki rasti kmalu potrebovalo nekaj podobnega tradicionalnim knjižničnim službam za organizacijo, dostop in shranjevanje mrežnih infor- macij. Danes sicer obstajajo številni servisi, ki avtomatsko indeksirajo vire na Internetu in omogočajo iskanje po njih. Vendar tak pristop pri iskanju pogosto usmerja na številne neustrezne naslove in hkrati izpušča mesta s pomembnimi informacijami (Lynch,1997:44). Medicinski strokovnjaki in raziskovalci vse bolj sledijo možnostim, ki jih prinašajo viri na Internetu. Vendar je iskanje ob vedno večji ponudbi infor- macij pogosto zamudno in le delno uspešno. Zato se z velikimi pričakovanji obračajo na medicinske knjižnice in druge strokovne službe. Le-te se zave- dajo, da lahko s svojo predstavitvijo v okviru domače strani na WWW izboljšajo ponudbo storitev, kakovost informiranosti svojih uporabnikov in