URN_NBN_SI_DOC-F4LSDCIX

26 izkušnjami in s predlogi drugih knjižničarjev, saj je bilo predavanje neobvezno. Torej bodo njihovi odgovori in mnenja lahko dali pomemben pregled nad strokovnim po- dročjem, predstavljali bodo tudi praktičen prikaz stanja in seveda odzive na novo po- stavitev. Za celovit pregled nad stanjem bi bilo vseeno potrebno opraviti širšo študijo, ki bi zajela večje število knjižnic. 5  Rezultati in razprava Na anketni vprašalnik je odgovorilo 53 žensk (95 %) in trije (5 %) moški. Starostna struktura vprašanih je bila naslednja: starih od 26 do 35 let je bilo 21 % vprašanih, od 36 do 45 let 29 %, od 46 do 55 let 39 %, starejših od 56 let pa je bilo 11 % vpraša- nih. Glede na ustanovo, kjer so zaposleni, je bilo največ splošnih knjižničarjev (58 %), sledijo šolski knjižničarji (40 %) in le ena oseba, ki ni bila povezana s knjižnico, saj je zaposlena kot učiteljica slovenščine v osnovni šoli. Ena oseba ni odgovorila na to vprašanje. Glede na izobrazbo je vzorec sestavljalo 39 % univ. dipl. bibliotekarjev, 29 % višjih knjižničarjev in 32 % oseb z drugo izobrazbo, a brez opravljenega bibliotekar- skega izpita. Najprej nas je zanimalo, ali knjižničarji res ločujejo posamezne skupine gradiva od priporočenih skupin in v kakšni meri. Rezultati kažejo, da le 4 (7 %) knjižničarji niso odgovorili na to vprašanje ali pa se držijo navodil in ne izločajo oziroma posebej ne označujejo nobene skupine gradiva. Ostalih 93 % anketirancev je odgovorilo, da v svoji ureditvi ločeno postavlja vsaj eno skupino gradiva, a verjetno veliko več. Iz tega lahko sklepamo, da stara priporočila niso več zadostna za delo sodobne mladinske knjižnice. Knjižničarji sami, po lastni presoji, poskušajo prilagoditi postavitev novim značilno- stim in željam uporabnikov (predvsem najmlajših obiskovalcev). Dokaj pogosto je tudi dodatno označevanje gradiva (barvne oznake, piktogrami ali kakšni drugi sim- boli). Ta ugotovitev je nadgradnja raziskovanja Novljanove (1996), pri kateri je le 14 % vprašanih knjižničarjev ureditev dopolnjevalo z dodatnimi skupinami. V njeni raziska- vi so knjižničarji navajali šest skupin, ki so jim namenili ločeno postavitev. Tam je bila izpostavljena predvsem problematika knjig, namenjenih najmlajšim, zdaj pa ji lahko dodamo še stripe, knjige z velikimi tiskanimi črkami, slikanice in posamezne žanre/ zvrsti (predvsem različne literarne zvrsti) (Preglednica 1). Vsem tem skupinam več kot polovica vprašanih knjižničarjev namenja posebno pozornost – v obliki ločene posta- vitve ali posebnega označevanja. Vidimo lahko, da je v 14-ih letih trend dopolnjevanja klasične postavitve izredno narasel in bi zato potreboval sistematičen in strokoven predlog za poenotenje teh različic, drugačnih od knjižnice do knjižnice. K. Kemperle, A. Šauperl: ArrangementofBookMaterialsintheDepartmentforChildrenandYouthinaPublicLibrary ,13-33 Library, 56 (2012) 1-2