URN_NBN_SI_DOC-F4LSDCIX

15 1  Uvod V slovenskem knjižničarskem prostoru se že dalj časa posveča pozornost problematiki urejanja gradiva v knjižnicah, namenjenih otrokom in mladini. Od 60-ih let prejšnjega stoletja je v veljavi sistem CPM (cicibani, pionirji in mladina), ki ga posamezne knji- žnice v zadnjem času po presoji dopolnjujejo in prilagajajo zahtevam ter potrebam uporabnikov. Prepričani smo, da se vsi, ki smo v stiku s knjižnicami in želimo spodbu- jati bralno kulturo, zavedamo, da je postavitev knjižnega gradiva eden pomembnej- ših dejavnikov v vsaki knjižnici, z velikim vplivom na bralce, sploh na mlade. Lahko bi rekli, da je tudi najbolj očiten dejavnik, saj smo na postavitev pozorni že ob samem vstopu v knjižnico. Iskanje gradiva nam olajša njena jasna in logična ureditev. Z raziskavo smo želeli ugotoviti upoštevanje sedaj veljavnih priporočil o postavitvi gradiva na mladinskih oddelkih in če, v kolikšni meri in kako jih knjižničarji dopolnju- jejo ter s tem postavitev poskušajo približati potrebam uporabnikov. 2. aprila 2010 je potekala slovesna otvoritev nove postavitve leposlovja na oddel- ku za otroke in mladino v Knjižnici Otona Župančiča (dalje KOŽ) Mestne knjižnice Ljubljana (dalje MKL). Nova postavitev je prva celovita alternativa dosedanji ureditvi in bo postopoma zaživela v vseh knjižnicah MKL. Kakšno je mnenje drugih mladinskih knjižničarjev, ali novo postavitev razumejo kot napredek na področju problematike postavitve knjižnega gradiva in ali so pripravljeni spremembe vpeljati v lastnih knji- žnicah, pa so vprašanja, na katera smo z raziskavo poskušali odgovoriti. 2  Pregled dosedanjih raziskav 2.1 Razvoj postavitve knjižnega gradiva za otroke in mladino    v slovenskih splošnih knjižnicah Že v 50-ih letih prejšnjega stoletja so se slovenski knjižničarji zavedali, da mladi bralec potrebuje posebno skrb. Za otroka je knjiga zelo pomembna, z njeno pomočjo spo- znava nove besede, si oblikuje pogled na svet in okus za dobro literaturo. Zato mora biti mladinski knjižničar hkrati tudi pedagog, ki se svojim bralcem resnično posveti (Sepe, 1959). Za takratne razmere so predlagali, da se otroške in mladinske knjige loči- jo od ostalih (npr. na posebno polico) in se uredijo po strokah. Ureditev knjižničnega gradiva na oddelkih za otroke in mladino, kot jo v slovenskih splošnih knjižnicah poznamo in uporabljamo še danes, temelji na načrtu za ureditev mladinskih knjižnic. Ta načrt je na predlog Pionirske knjižnice v Ljubljani leta 1961 K. Kemperle, A. Šauperl: Postavitev knjižnega gradiva na oddelku za otroke in mladino v splošni knjižnici , 13-33 Knjižnica, 56 (2012) 1-2