URN_NBN_SI_DOC-F4LSDCIX

16 sprejela Sekcija za ljudsko knjižničarstvo (Žnidar, 1961). Nova postavitev je temeljila na tedanjih praksah tujih knjižnic in je uvedla prosti pristop. Zgledoval se je po mo- delu, ki je upošteval razvojne posebnosti mladih bralcev. »Izbor in ureditev knjižnega fonda v sodobni mladinski knjižnici morata ustrezati pedagoško-psihološkim zahte- vam, ki jih ima delo z mladim bralcem« (Žnidar, 1961, str. 74). Načrt je uvedel ločitev na poučne in leposlovne knjige, za zadnje pa naj bi bila najbolj sprejemljiva razdeli- tev po starostnih stopnjah bralcev. Ob tem so opozorili na tveganost delitve bralcev na posamezne starostne stopnje, saj med otroki obstajajo velike individualne razlike. Priporočila za ureditev monografskih publikacij v knjižnicah za mladino do 15. leta starosti so naslednja: • leposlovje v slovenskem jeziku, urejeno po treh starostnih stopnjah bralcev (dalje sistem CPM): • C – cicibani ali predbralno obdobje do približno 10. leta starosti, • P – pionirji ali obdobje od približno 10. do 14. leta starosti, • M – mladina ali obdobje od približno 14. ali 15. leta starosti; • ljudsko slovstvo v slovenskem jeziku (L); • leposlovje v tujih jezikih; • poučne knjige (skupaj slovenske in tujejezične), urejene po sistemu Univerzalne decimalne klasifikacije (dalje UDK) (Novljan, 1996). Ta priporočila so sprejeta tudi v danes veljavnih standardih (Standardi, 2005) in pravil- nikih (Pravilnik, 2003). Novljanova (1996) v raziskavi o ustreznosti ureditve gradiva v mladinskih knjižnicah ugotavlja, da kar 86 % v raziskavi sodelujočih splošnih knjižnic 2 uporablja in upošteva strokovna priporočila za ureditev knjižničnega gradiva. Ostalih 14 % priporočila upošteva delno, saj so uveljavljeno standardno ureditev dopolnile z dodatnimi skupinami. Prav tako kar 98 % knjižničarjev splošnih knjižnic ocenjuje, da večina mladih uporabnikov leposlovno gradivo najde v starostni stopnji, ki ustreza njihovi starosti. Kljub sprejetju in razmeroma dosledni uporabi priporočil za ureditev knjižnične- ga gradiva za mlade bralce se že dalj časa pojavljajo vprašanja o njihovi sodobnosti in ustreznosti (Novljan, 1996; Lavrenčič, Pogačar in Zadravec, 1996; Ločniškar-Fidler et al., 2006; Kobal, 2009). Lavrenčič, Pogačar in Zadravec (1996) opozarjajo predvsem na dejstvo, da v času uvedbe priporočil predšolskih otrok niso vpisovali v splošne knji- žnice. Spoznanje, kako pomembno je, da se otroci srečajo s knjigo in knjižnico že v najzgodnejšem obdobju, tako postavlja pod vprašaj ustreznost postavitve po staro- stnih stopnjah. Navajajo predvsem problem skupine C, ki združuje leposlovje za otro- ke do 10. leta starosti, »zajema torej predbralno, predšolsko, začetno bralno in bralno 2  V raziskavi je sodelovalo 115 slovenskih knjižnic, od tega 49 splošnih in 66 šolskih. K. Kemperle, A. Šauperl: ArrangementofBookMaterialsintheDepartmentforChildrenandYouthinaPublicLibrary ,13-33 Library, 56 (2012) 1-2