URN_NBN_SI_DOC-F4LSDCIX

19 Pri poučnem gradivu so vrstilce UDK zamenjali z besednimi oznakami. Zaradi opusti- tve strogega upoštevanja vrstilcev so lažje oblikovali nove skupine. Odločili so se za združevanje sorodnih vsebin. Vsebine s področja mladinske filozofije, psihologije in etike so, npr. znotraj skupine Človek in družba , združili v podskupino Spoznavam sebe in družbo . Med primeri iz tujine naj izpostavimo le šolsko knjižnico Good Hope v West Monroeu v Louisiani, ki se je odločila leposlovno gradivo postaviti izključno po žanrih (Dumas, 2005). Na podlagi predlogov svojih uporabnikov, učencev, so izbrali 11 žanrov (npr. pustolovka, športne zgodbe, humor, grozljivke …). Odzivi učencev na postavitev so bili pozitivni, tudi izposoja leposlovja se je povečala. Bralci, ki so se prej obotavljali pri izbiri, so se lažje odločili za knjigo iz manjše skupine priljubljenega žanra. Prav tako so mladi hitreje kot knjižničarji sprejeli spremembe in se nanje privadili. Za knjižničarje je projekt predstavljal velik zalogaj, a zaposleni so v postopku reorganizacije dobro spoznali svoje gradivo. V zbirki so odkrili nekaj »lukenj«, ki jih bodo pokrpali s premi- šljenimi nakupi. 2.3 Teoretična izhodišča o postavitvi knjižničnega gradiva za mlade Večina strokovnjakov se strinja, da je zgodnji stik s knjigo bistven za otroka (Cooper, 1996; Jamnik, 2001; Kobe, 1974; Larkin-Lieffers, 2001; Lavrenčič, Pogačar in Zadravec, 1996). Sodobna mladinska knjižnica si mora prizadevati vzgojiti aktivnega uporabni- ka. Zato mora poseben poudarek nameniti pedagoškemu delu z otroki, ki pa kot prvi pogoj zahteva knjižnico, urejeno po strokovnih principih. Pedagoško delo ima več smotrov, Kobe, Pahor in Stružnik (1990) navajajo knjižnično in knjižno vzgojo, Jamnikova (2001) pa jima dodaja še književno vzgojo. Cilj knjižnič- ne vzgoje je mladi uporabnik, ki zna s knjižničnimi pomagali gradivo samostojno po- iskati in uporabljati. Knjižna vzgoja jih vzgaja v bralce in uporabnike informacijskih virov, književna vzgoja pa specifično v bralce književnih del. Smotri pedagoškega dela knjižničarja se prepletajo, njihov skupni cilj pa je redni obi- skovalec knjižnice, ki knjižnico obvladuje in aktivno uporablja. To pomeni, da ve, kje in po kakšnem sistemu je razvrščeno leposlovno in poučno gradivo ter da obvlada iska- nje podatkov v knjižničnem katalogu. Na podlagi teh podatkov zna na policah samo- stojno poiskati želeno knjigo, hkrati pa uspešno uporablja tudi priročnike vseh vrst. Tako usposobljen otrok se bo kasneje v življenju laže znašel v kateri koli knjižnici, saj je že kot otrok spoznal temeljno strokovno ureditev, takšna usposobljenost pa je tudi dodatna motivacija za branje (Jamnik, 2001). K. Kemperle, A. Šauperl: Postavitev knjižnega gradiva na oddelku za otroke in mladino v splošni knjižnici , 13-33 Knjižnica, 56 (2012) 1-2