URN_NBN_SI_DOC-F4LSDCIX

20 Vendar praksa kaže, da imajo mladi uporabniki pri poznavanju knjižnice veliko težav. Mlajši otroci imajo običajno omejen besednjak in knjižničarju le s težavo pojasnijo, kaj želijo. Tudi kasneje, ko je poznavanje besed ustrezno, se na otrokovi poti do knji- ge pojavljajo ovire. V množici ponujenega gradiva se uporabniki ne morejo več za- našati zgolj na pregledovanje polic (Šauperl in Saye, 2001). Vedno bolj so odvisni od knjižničnih katalogov, ki pa bi morali biti prilagojeni značilnostim mladih. Današnja mladina je vešča uporabe računalnika in iskanja na svetovnem spletu. Tudi zato mora biti v katalogu vsebinski opis čim bolj bogat, da so mladi bralci in knjižničarji lahko pri iskanju uspešni in z rezultati zadovoljni (Šauperl, 2009). Na problem skopih vsebinskih opisov, ki nastajajo brez razumevanja, kako se otroci lotijo iskanja, opozarja tudi Solomon (1997). Pri oblikovanju novih postavitvenih sku- pin se knjižnice velikokrat odločajo za dodatno opremo gradiva, ki pomaga pri is- kanju, izbiri, urejanju in pospravljanju. To so običajno barvne in slikovne oznake ali piktogrami. Te oznake v knjižničnem katalogu niso razvidne in če so edini podatek, ki pojasnjuje postavitev gradiva, je taka ureditev zavajajoča, saj uporabnik ne dobi pra- vih informacij o lokaciji gradiva (Ločniškar-Fidler et al., 2006). Tudi ko otrok v katalogu najde ustrezno gradivo, ga mora fizično poiskati. Po podatkih različnih raziskav naj bi bili uporabniki pri iskanju pravilno vloženega gra- diva neuspešni kar v 6-21 % (Eaton, 1991). Včasih je težava le abeceda, kdaj se zatakne pri identifikaciji naslova in/ali avtorja, problematična je signatura. Uspešno opravi- ti vse te korake pa je sploh velik izziv. Moore in St. George (1991) ugotavljata, da je matematično znanje predpogoj za uporabo Deweyeve decimalne klasifikacije (dalje DDC), torej tudi UDK. Otroci, ki imajo izkušnje z decimalkami, so zato uspešnejši pri lociranju gradiva. Dodatna težava je napačno razumevanje postavitve, kar ovira iska- nje primernega gradiva. Jasen pokazatelj tega so odgovori otrok v Shentonovi razi- skavi (2007) na vprašanje, kako si sami razlagajo postavitev poučnih knjig. Pri iskanju gradiva o kitarah (ang. guitar) bi desetletni Larry knjižničarja vprašal za glasbeni del knjižnice, nato pa znotraj njega poiskat črko G in v njej gradivo o kitarah. Podobno bi desetletni Nigel knjige o Aztekih iskal na prvih policah poučnih knjig, saj se Azteki začnejo na črko A. Najbolj obupana pa je bila desetletna Christine, ki so se ji zdele knjige pomešane in je trdila, da gre pri iskanju za loterijo. Eatonova (1991) pojasnjuje, da lahko razvojne sposobnosti prav tako vplivajo na otro- kovo iskanje v knjižnici. Raziskave o uporabi simbolov in barv kažejo, da so ti zelo uspešna alternativa numerični ali besedni oznaki lokacije (Cooper, 1996). Primerni so predvsem za otroke v predbralnem in začetnem bralnem obdobju. V tem obdo- bju, vanj sodijo otroci med drugim in sedmim letom starosti, že znajo neki objekt K. Kemperle, A. Šauperl: ArrangementofBookMaterialsintheDepartmentforChildrenandYouthinaPublicLibrary ,13-33 Library, 56 (2012) 1-2