URN_NBN_SI_DOC-FOW5CDEL

2 dnevna@vecer.com V ZARISCU petek, 1. julija 2011 DANES Jure Stojan Morda ni najlepša, zato pa naredi resničnost lepšo: statistika. Zakaj bi rekli, da je naša domovina v vedno hujši godlji, da nam grozi javnofinančni polom, da nam vladajo nesposobneži? Državni statistiki so vse to povzeli s samo nekaj številkami. Včeraj so objavili, da je imela v prvem četrtletju letos naša država 879 milijonov evrov primanjkljaja. Toliko je torej Slovenija zapravila več, kot je zaslužila. Seveda na račun dolga, ki se je povzpel na neverjetnih 16,4 milijarde evrov ali 45,3 odstotka bruto družbene- ga proizvoda. Če so grozljive že te številke, je toliko odurnejša resničnost, ki jo opisujejo. Za kaj vse je država zapravljala, je tudi jasno. Najprej za samo sebe, za plače birokratov, za novo pohištvo v njihovih pisarnah, za potne stroške in sejnine. Nato za kupovanje socialnega miru, za mizerne pokojnine in še nižja nadomestila za brezposelne, da se ljudje ne bi preveč spraševali, zakaj pri nas izginjajo delovna mesta, ko pa marsikje po svetu že nastajajo nova. In na koncu še največji izdatki - za dokapitalizaci- jo naše največje banke NLB. "Enkratni dogodek," so govorili. In ta enkratni dogodek se bo kmalu znova ponovil. In še ena enkratna dokapitalizacija se bliža, tista od Adrie Airways. Enkratnih, nenadnih in edinstvenih izdatkov kar noče biti konec. Vse zato, da bi država ohranila svoj delež v državnih podjetjih. V istih podjetjih, ki hkrati delajo izgubo, politikom pa usluge. In raznim pogodbenim svetovalcem. Da je to v nacionalnem interesu, ne verjame več nihče. In že so zagovorniki državnega lastništva našli nov izgovor. Da zdaj ne moremo prodajati, ker so cene nizke in bi prodajali pod ceno. Da je treba samo malo potrpeti in državne družbe bodo spet ustvarjale dobiček. Da gre za izjem- ne ukrepe v kritičnih okoliščinah. Tako so tudi govorili letos marca, ko je Slovenija v NLB, ta stroj za uničevanje denarja, vplačala 243 milijonov evrov. Del te naložbe je že izgubljen. Banka pa potrebuje še dodaten kup denarja. Slovenija nima več časa, da čaka na mitične dobičke nedobičkono- snih podjetij. Prodati bi jih morala že pred leti. Prodati bi jih morala pred meseci. Če pa želijo gospe in gospodje v vladi špekulirati še naprej, naj to počnejo s svojim denarjem. Denarja davkoplačeval- cev so zapravili že preveč. Četudi jih vse več meni, da Borut Pahor ni dovolj sposo- ben kot predsednik vlade, bo zdaj še minister za javno upravo... LEVO SPODAJ AUKN ni prepričal niti Križaniča Strategijo za upravljanje kapitalskih naložb bo treba spremeniti, je sklenila vlada. Problem je tudi Sod. Križaniča 10-odstotni četrtletni primanjkljaj ne skrbi JURE STOJAN Še vedno ni odločeno, kaj bo država delala s svojimi podjetji - katera bo obdržala, katere pa prodala. Prav to so namreč vprašanja, ki bi morala imeti svoj odgovor v strategiji upravljanja za obdobje med letoma 2011 in 2015, ki jo že več mesecev pripravlja Agen- cija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Posameznim ministrstvom je prve osnutke pokazala šele v začet- ku junija, včeraj pa je delovno verzijo obravnavala še vlada. Ni ji bila všeč. Kot je po seji povedal finančni mi- nister Franc Križanič, se bo dokončen sprejem strategije zavlekel čez zakon- ski rok. Če bo šlo po sreči, bo strategi- ja šla v parlament septembra. Popravki pa morajo biti predvsem takšni, da bo strategija "javnofinančno vzdržna". Minister ni pojasnil, ali bo to pomeni- lo več privatizacij, s katerimi bi se na- polnil državni proračun, ali pa manj dokapitalizacij, ki proračun praznijo. Strategija pa mora tudi opredeliti, ka- tero premoženje bosta tudi v prihod- nje upravljala državna sklada Kad (Kapitalska družba) in Sod (Slovenska odškodninska družba). Ta imata na- mreč zakonsko določene obveze - Kad do slovenskih upokojencev, Sod pa do denacionalizacijskih upravičencev. Križanič je povedal, da bosta mora- Minister za flnance Franc Križanič meni, da je 10,3-odstotni četrtletni primanjkljaj enkratni izjemni dogodek, to je sodelovanje države v dokapitalizaciji NLB, ki pa je spet vezana na enkratni dogodek, izgubo v 2010 la sklada s prodajo premoženja pop- lačati dolgoročne dolgove. "Problem je Sod, ki ga z obstoječimi naložbami ne moremo rešiti brez poseganja v dr- žavni proračun," je še opozoril mini- ster. Kakšno bo razmerje med AUKN, Sodom in Kadom, bo ministrstvo za finance opredelilo v noveli zakona o upravljanju državnih naložb. Osnutek mora pripraviti do konca julija. AUKN pa ima čas do 14. julija, da popravi strategijo in skrči seznam na- ložb, ki so strateške in se zato ne bodo prodajale. Je pa vlada nepričakovano dala prav ministrstvu za gospodarstvo, če- prav je Darja Radie že odstopila, tudi zaradi sporov s prvo damo agencije Dagmar Komar. Vlada je zato skleni- la, "da mora AUKN v celoti upošteva- ti strategijo za energetiko ministrstva za gospodarstvo in pomanjkljivosti odstraniti". Prav tako bosta iz strategi- je izpadli Slovenska tiskovna agencija in dunajski študentski dom Korotan, ker sta obe neprofitni organizaciji in je prav, da morebitne dobičke investi- rata v svoje nadaljnje delovanje. Član uprave agencije Marko Golob pa je po- (Robert Balen) vedal, da bo strategija določala tudi zahteve in kazalce uspešnosti. "Dono- snost podjetij v državni lasti je ta trenu- tek negativna, radi pa bi jo povečali na 8 procentov. Ni razloga, da tudi Sloveni- ja ne bi dosegala iste donosnosti, kot jo državne naložbe v tujini." V Franciji ta presega 10 odstotkov, na Norveškem 14, Singapurski državni sklad Temasek pa je v zadnjih tridesetih letih dosegel 18 odstotkov. Križaniča primanjkljaj ne skrbi "Teh 10,3 odstotka kvartalnega primanjkljaja je vezanih na enkratni izjem- ni dogodek, to je sodelovanje države v dokapitalizaciji NLB, ki pa je spet ve- zana na enkratni dogodek, izgubo v 2010," je včeraj Križanič miril novinarje po seji vlade. "Na letni ravni to pomeni poslabšanje primanjkljaja za 0,6-0,7 odstotne točke, dokapitalizacija Adrie pa bo dodala 0,1 odstotne točke." Vse to naj bi bili enkratni dogodki, prepričuje minister, naslednje leto pa naj bi bil primanjkljaj manjši. Slovenija sicer še zmeraj čaka na dovoljenje EU za do- kapitalizacijo letalskega prevoznika. Vlogo je oddala že marca, vendar takrat le za "manjšo nepovratno subvencijo." Bo Bru-selj Sloveniji dovolil dokapitalizacijo NLB? Finančni minister Križanič je včeraj poskušal pomiriti pomisleke, da bi lahko bila vnovična dokapitalizacija NLB s strani države prepovedana oblika držav- ne pomoči in da bi jo Bruselj zato prepovedal. "Dovoljenjebrez dvoma bo, kar še vedno obstaja ta del protikriznih ukrepov," je včeraj povedal. "Mi lahko stojimo za našimi sistemsko pomembnimi bankami. Seveda pa je naš strateš- ki interes, da vstopijo privatni investitorji in to po enaki ceni, kot je država odštela v prejšnji dokapitalizaciji." Pogajanja s solastnikom, belgijsko banko KBC, in morebitnimi drugimi interesenti vodi član uprave AUKN Marko Golob. Ministrstvo za finance in zunanji svetovalci zdaj pomagajo NLB pri programu prestrukturiranja. Ta je namreč nujen, da bo direktorat za trg EU dovolil sodelovanje države v dokapitalizaciji. "Zdaj mora potrditi program, ta potrditev pa bo potem dokončna," je še dodal Križnič, ki za letos pričaku- je profit NLB. Želi pa si tudi ukrepov proti upravi banki. "Jaz bi to pričakoval glede na rezultate ali pa vsaj proti nadzornemu svetu." Bruselj predlag nov evropski davek Uvedbo novega evrop- skega davka na finančne transakcije evropska komisija predlaga v finanč- nem okviru za obdobje od leta 2014 do 2020. Za pet odstotkov manj uradnikov DARJA KOCBEK BRUSELJ (OD NASE DOPISNICE) V sedmih letih, od leta 2014 do 2020, naj bo v proračunu EU po letošnjih cenah na voljo 1025 milijard evrov ali 1,05 odstotka bruto nacionalne- ga prihodka (BNP) obveznosti in 972 milijard evrov ali 1 odstotek BNP za izplačila, predlaga evropska komisija v predlogu novega finančnega okvira, ki je osnova za pripravo letnih prora- čunov EU. Znesek za obveznosti pome- ni, koliko denarja lahko EU v svojem proračunu za posamezno postavko za- gotovi (za kolikšen znesek lahko pod- piše pogodbe oziroma objavi javne razpise), znesek izplačil pa pomeni de- janska izplačila. Zneski v predlogu novega finanč- nega okvira so nominalno višji kot v sedanjem finančnem okviru, ki velja za obdobje od leta 2007 do 2013, glede na delež BNP pa so nižji. V sedanjem finančnem okviru je za obveznosti na voljo 976 milijard evrov ali 1,11 odstotka BNP, za izplačila pa 926 mili- jard evrov ali 1,05 odstotka BNP. Pred- log za novi finančni okvir za obdobje 2014-2020, ki ga je predstavila komisi- ja, je osnova za začetek pogajanj z drža- vami članicami v okviru sveta EU, ki se bodo začela s poljskim predsedova- njem svetu EU. Komisija računa, da bi voditelji na vrhu junija prihodnje leto v času danskega predsedstva potrdili predlog, ki bi bil osnova za pogajanja z evropskim parlamentom. Države čla- nice o predlogu proračuna odločajo s soglasjem, na koncu pa ga mora potrdi- ti tudi evropski parlament. Dogovor s parlamentom naj bi bil dosežen decem- bra 2012 v času predsedovanja Cipra. Na tej podlagi naj bi bila leta 2013 potrjena še zakonska osnova za novi finančni okvir. Komisija za financiranje proračuna v času veljavnosti novega finančnega okvira predlaga uvedbo lastnega vira, to je evropski davek na finančne tran- sakcije, hkrati pa bi neposredno v pro- račun EU šlo tudi od 1 do 2 odstotka denarja, ki ga države članice poberejo z osnovno stopnjo DDV. Oba nova vira bi bila uveljavljena s 1. januarjem 2018. Za davek na finančne transakcije, ki ga sicer pozna že deset članic EU, name- rava evropska komisija osnovo (ali ga bo treba plačati za posle z delnicami, obveznicami, izvedenimi finančnimi instrumenti ...) in stopnjo predlagati je- seni v predlogu predpisa. Glede DDV pa na komisiji zagotavljajo, da ne bo povzročil dodatne obremenitve za po- trošnike, ki kupujejo blago in storit- ve, za katere se obračunava osnovna stopnja DDV. Če bodo države članice v okviru sveta EU nova lastna vira za financiranje proračuna EU potrdile, se bo od njiju v proračun EU leta 2020 po izračunih evropske komisije nateklo 20 odstotkov potrebnega denarja, 20 odstotkov bodo zagotovile še carine, preostalih 40 odstotkov pa bodo pri- spevale države članice z vplačili iz svojih proračunov. Zdaj predstavljajo plačila iz proračunov držav članic ve- čino prihodkov proračuna EU, letos bo ta delež dosegel 76 odstotkov. Evropska komisija lasten vir za fi- nanciranje proračuna neuspešno pred- laga že leta. Tudi tokrat je že takoj naletela na upor, najbolj odločno nas- protovanje so izrazile Nemčija, Franci- ja, Velika Britanija. Seveda je mogoče nov evropski davek na finančne tran- sakcije uvesti le s soglasjem vseh držav članic. Novost je tudi, da evropska komisi- ja prvič predlaga, da bi bilo v prihod- njih sedmih letih v proračunu EU na voljo več denarja za spodbujanje gospo- darske rasti ter za kohezijsko politiko in regionalni razvoj kot za kmetijsko politiko. Za kmetijsko politiko predla- ga slabih 282 milijard evrov, od tega naj bi 30 odstotkov zneska za neposred- na plačila šlo za spodbujanje okolju pri- jaznejšega kmetijstva. Za pametno in vključujočo rast vključno s kohezijsko in regionalno politiko komisija predla- ga 491 milijard evrov. Za financiranje pomembnih čezmejnih infrastruktur- nih projektov je predlaganih 50 mili- jard evrov, za financiranje projektov s področja znanosti in inovacij pa 80 milijard evrov, kar je 30 milijard evrov več kot v sedanjem finančnem načrtu. V predlogu novega finančnega načrta evropska komisija za zaposle- ne v evropskih institucijah predlaga zmanjšanje števila za pet odstotkov, podaljšanje delovnega časa s 37,5 na 40 ur na teden in povišanje starosti za upokojitev s 63 na 65 let. Sindikati, ki zastopajo interese evropskih uradni- kov, so že napovedali, da bodo temu ostro nasprotovali. Pogajanja o novem finančnem okviru so zelo trda, dogo- vor o veljavnem finančnem okviru za obdobje 2007-2013 je bil dosežen leta 2006 v zadnjem trenutku, da je bilo mogoče pripraviti programe za njego- vo izvajanje. Loto Rezultati 52. kroga z dne 29. 6. 2011 Izžrebane številke LOTO: 4, 5, 16, 20, 26, 27, 34 in dodatna 30 Sedmica ni bila izžrebana. Izžrebane številke LOTKO: 719042 Lotko 6 ni bil izžreban. Izžrebane številke LOTO PLUS: 3, 11, 15, 16, 25, 31, 33 in dodatna 20 7 plus ni bila izžrebana.