URN_NBN_SI_DOC-FQSXTYEK

posodobili sed an je knjižnice v in form acijsk e cen tre in razvili dru g e oblike dela z bralci, posebej še z m ladino. Čas je že, da v naše splošnoizobraževalne knjižnice vnesem o še dru g e m edije in knjižn ič­ ne u stan o v e razvijem o v m edioteke, ki bodo res delovale kot sodob­ n a k u ltu rn a in vzgojna žarišča. S sm iselno zd ružitv ijo strokovnih in pom ožnih služb bomo tu d i racio n aln eje izrabili k adrov ske k ap a­ citete in sm o trn eje gospodarili z obstoječim i m ateria ln im i sredstvi. Ob tem se p o ja v lja v rsta v p rašan j, o k a te rih bo tre b a razm isliti. K ako vsebinsko o b liko vati izposojevališča v C entru, da bodo u stre ­ zala specifičnim razm eram v središču m esta? K akšen p rofil naj bi im ela o sred n ja splošnoizobraževalna k n jižn ica v L jubljani? K ako upo štev ati večjo k o ncentracijo izobražencev in šolske m ladine? Ko iščem o n aju stre z n e jše rešitv e problem ov, ki se p orajajo , se zave­ dam o, da n ik a k o r ne sm em o slepo sp re je ti nekega m odela, ki se je m o rd a k je d ru g je izkazal za uspešnega. Splošnoizobraževalna k n již­ nica je tista, ki m ora b iti še posebej organsko povezana s svojim zaledjem tako, da res izh aja iz ko n k retn e, regionalno in družbeno o b a rv an e sredine. N jen nam en je p om agati sodobnem u človeku v n jegovih naporih, da bi n ep restan o izpopolnjeval svoje strokovno znanje, splošno razgledanost, osveščenost in osebnostno zorel v k u l­ tu rn e g a, svojem u človeškem u bistv u neo d tu jen eg a človeka. Ob v rsti problem ov se bom o v tem sestav k u om ejili sam o n a v p ra ša n je tu jejezičn e lite ra tu re v lju b lja n sk ih splošnoizobraževalnih knjižnicah. N ajp rej se m oram o seveda o pred eliti glede osnovne dile­ m e: ali je tu jejezičn a lite ra tu ra v naših k n jižn icah sploh potrebna, in če je, v kolikšn i m eri? G otovo je tre b a dokazovati, da je pogoj za k ak ršn o k o li znanstveno delo znanje vsaj enega svetovnega jezika, k i lahko nu d i vpogled v do g ajan je n a področju stro k e v svetovnem m erilu. Z ato je nujno, da stro k o v n a knjižnica nudi u p o rab n ik u sodobno gradivo v jezikih, ki se na določenem področju m ednarodno u v eljav ljajo . Ne sm em o pa p ri tem pozabiti na poljudnoznanstven o gradivo splošnoizobraževalnih knjižnic, k i tu d i o p ra v lja svojo po­ sebno vlogo p ri o blik ovanju stro k o v n ih profilov naših delavcev. Po te h knjigah, ki m orajo b iti k v a lite tn a zn an stv en a dela, v e n d a r do­ sto p n a laikom , segajo lju d je, ki si ob svojem poklicnem delu želijo večjo razg led an o st tu d i n a d ru g ih področjih. To željo n a re k u je po eni stra n i človeku v ro je n a p o tre b a po čim širšem zn an ju in razu m e­ v a n ju svojega okolja, po d ru g i stra n i pa p ra k tič n e zah tev e d an aš­ n jeg a načina živ ljen ja, ki od posam eznika zah tev a dosti aktivnosti, sposobnosti in znanja, da se znajde in re a g ira v n a jraz ličn ejših situ acijah . K e r je tu d i p o lju d n o zn an stv en e lite ra tu re v slovenščini prem alo, m oram o slovenski k n jižn i sklad vedno znova sm iselno dopo ln jev ati s tujejezično lite ratu ro .