URN_NBN_SI_DOC-FRVIBGV2

nega nastanka« (ki jo p re d sta v lja službeno pism o dr. I. L aha z dne 10. 12. 1919) do »zgodovinskega dne 18. 9. 1924«, ko je župan V. G rčar zagotovil obstoj knjižnice z definitivn o dodelitvijo prosto rov v kazinskem poslopju in z njeno v k lju čitv ijo v m estni p ro raču n (prim . zelo v erje tn o G lazerjeva zapisa v SN 1939, 19. 9. in 9. 12., št. 212a in 279a). Da se je pozim i 1. 1923/24 z dr. A. M edvedom odpravil n a P o h o rje n a b ira t les za k n jižn a stojala, je tu d i droben d e ta jl tega zan im an ja za njegovo bodočo knjižnico. P rv ih p e tn a jst let G lazerjevega dela v knjižn ici (do okupacije 1. 1941) pom eni n a jp re j n ač rtn o iz g rajev an je n jen ih k n jižn ih skladov. D otlej večinom a z d aro v i n a b ra n i fond je bil m očno h etero g en in poln vrzeli. D opolnjevati ga je začel tako, da je prv en stv en o skrb posvečal zb iran ju m arib o rsk ih in šta je rsk ih slovenskih tiskov. Sam je zapisal, ko je 1. 1931 postal ra v n a te lj knjižnice (Ilu stracija 1931, str. 151), da je »delo v knjižn ici zad n ja le ta posvečeno pred vsem no­ tra n ji izgraditvi: izdelavi seznam ov [katalogov] . . . , zlasti p a tem u, da se k n jižn i in v e n ta r po m ožnosti iz p o p o ln i. . . S m er tem u delu d a je ta glav n a dv a cilja, ki si jih je knjižnica zastavila: prv ič im a ko t lokalna knjižn ica določenega ozem lja nalogo, da po m ožnosti zbere vso lite ra tu ro , ki je ali na tem ozem lju n a sta la ali se tega ozem lja tiče; drugič im a nam en, da kot štu d ijsk a knjižn ica služi zn anstvenim in občeprosvetnim svrham . V obeh p rav cih se k n již ­ nica sm otreno izpopolnjuje, v en d ar se p red n o st daje prvem u, k er se je ita k že m arsik aj nep o p rav ljiv o zam udilo«. N jegova (sicer ano­ nim na) letn a poročila o d elo v an ju knjižnice (ČZN 1932— 1938, za le ta 1931— 1938) d ajejo sliko te ra sti z n a v aja n je m pom em bnejših p rid o b ljen ih del; drugo sta re jše (doslej neopaženo, anonim no, a go­ tovo G lazerjevo) poročilo za 1. 1930 (MV 1931, 25. 2., št. 45, str. 2) n av a ja np r. podatek, k i ga je G lazer v e č k ra t v tej obliki p o u d arjal: »brez dvom a n ajv ažn ejša, za M aribor n a rav n o st dragocena prid o b i­ tev je bil n ak u p 54 letn ik o v n a jsta re jše g a m arib o rsk eg a časopisa M a rb u rg er Z eitung«. S tak im i dopolnitvam i, p ri k a te rih je im ela bogat delež tu d i lju b lja n sk a licejka (o tem se je G lazer razpisal v svojem poslednjem prispevk u, K njižnica 1974, str. 155-60), se m u je posrečilo p rid o b iti skoraj vso m anjkajo čo lite ra tu ro in je število zvezkov v knjižnici od 14.149 v 1. 1926 n araslo n a preko 40.000 v 1. 1941 (številčne p o d atk e za ra st knjižnice v letih 1918— 1938 najdem o v popisu m arib o rsk e k u ltu rn e razstav e ob d v ajsetletn ici Jugo slavije, za k atero je G lazer »vzorno sestavil statistiko« o svoji knjižnici, SN 1938, 12. 8., št. 180a, str. 2). Ta » n o tran ja izgraditev« knjižnice je zarad i m očne ra sti fondov te rja la že sredi trid ese tih le t tu d i njeno v nanjo razširitev . S p rep riče v an je m ja v n o sti in odgovornih d e ja v