URN_NBN_SI_DOC-FS8RM80S

nat e robc e i n pisan e kiklje — te reči se podaj o ženski vse drugače, kako r p a te moj e cunje . Večkrat je djal a nas e tud i Agatin o oblek o i n se ogledoval a v zrcal u z veliko radostjo : O , Korelj b i m e imel stokra t rajši, k o b i stopil a preden j v tej opravi . Oh, to je moj a nesreča, da nise m kmetica ! Agat a j o je tolažila: N e govor i tako , Bertica , poglej , č e b i bila t i kmetica , ne b i mara l z a te gnad - ljivi graščak Korelj. In Bertic a j e dejal a n a zadnj e sama : Imaš prav , saj je re s bolje , d a se m grajsk a hči . Brez Koreljn a ne b i mogl a prebiti , b i umrla . Nek o nedelj o popoldn e pros i Agato , d a j i d a i z skrinj e svoj o najlepšo opravo . K o j o obleče i n j i ogledal o kaže, d a je zda j tak o lepa , kako r š e n i bila nikoli, prav i A g a t i: Ljuba moj a kuharica , ka j ne , m e ne bo š zatožila? Vidiš, dane s m i je tak o dolgčas po Koreljnu, d a g a mora m videti, p a bo m šl a v tejl e tvoji oblek i k Linkovim, ne go r v grad , ampa k spre ­ hajal a se bo m p o dvorišču i n čakala Koreljna . B o g ve , če m e b o prece j spoznal ; č e m e ne bo , se m u ne bo m razodela ; šl a bo m prece j naza j domu . Agat a j i je šl a n a rok o tud i v tej neumnosti . Bert a zapust i srečno Tonino v grad , spotom a j o sreču­ jej o fantj e i n se poprašujejo, kd o nek i mor e biti t a neznana , bled a punca , pozna l j e n i n a vse m pot u nihče. Pre d Linkovim grado m j e hodil a semtertj e dobr e pol ure . Korelj prid e i n j o gleda . Bert a gr e mim o njega , se obrne , gr e zope t mim o njeg a i n pote m tud i okoli njega . Korelj strmi , zd i se m u znana , al i ne up a se je obgovoriti . Bert a se drži modro , upir a oč i v tl a 13