URN_NBN_SI_DOC-FS8RM80S

Očetu se je bi l sice r n a vs o m o č prikupil, venda r le so dejali : Ja z nočem podirat i vajin e sreče, al i en a reč m e skrbi . Pravili ste na m tolikokrat , d a je Rusij a večjidel ravn a zemlja , skora j kako r miza . Veste , m i pa sm o bol j hribovci . Tudi ja z se m dost i hodil p o svet u in dobr o pomnim , kak o strašen dolgčas m e je tr i v Slavoniji, v Banat u i n semtertj e p o Ogrskem . Zmiro m sem se oziral, kje bo m zagleda l ka k hrib ; tlačilo m e je neka j kako r mora , zadovoljneg a se nise m čutil nikoli prej , dokle r nise m prišel zope t v gorat e kraje . Ravn o to so m i tožili tud i drug i Kranjci, ne vsi , al i skora j vsi. Skrbi m e z a Lilo, d a se j i bo godil a pra v tak a in č e se j i zaval i na src e ta dolgčas, ne b o mogl a ži ­ veti srečno, naj b i imel a dobr o jed , pijačo i n postrežbo, kolikor hoče. N e zamerite , prijatelj , da va m tak o go ­ vorim. B o g varuj , da b i va s hote l s tem ka j žaliti al i žalostiti! A l i kaj se če , m i Kranjci sm o ž e taki , d a se na m zd e tud i najrodovitnejše ravnin e pust e i n na m začne v nji h zmanjkovat i sape . Fortunato v je očeta tolažil i n m u razkladal , d a nam a ne b o treb a živeti zmiro m n a ravni ; tud i Rusij a ima bregov e i n hribe , das i nis o tak o visoki kako r kranjsk i snežniki, al i dolenjsk i Gorjanci . Imenova l je veliko re k i n jezer , o b kateri h se vzdiguj e gričevje, pokrit o z zelenim i dobravami , pisanim i travniki , čistimi ribniki; na nje m da se diše pra v tak o svež in prijete n zra k kako r na Kranjskem . Oče so se nekak o pomirili, sam o to so dejal i in tud i ja z se m bila ist e misli, d a moram o vprašati go ­ spod a župnika. Jaz , tolik o me ž e poznate , d a m i lahk o verjamete , nise m tak o zabit a kako r kmečke tercijalke , ki mislijo, d a so besed e vsakeg a farj a tolik o vredne , 199