URN_NBN_SI_DOC-FS8RM80S

in v stra n skriva j sev e tud i vanj. Korelj se čudi čim- dalj e bolj, maj e z glavo, se bliža, ali obgovoriti je tud i zda j ne more . Berti se je veselj e izpolnilo, priklonivši in nasmehljavši se mu šine iz dvorišča kako r srnic a in beži naza j prot i domu . Pot a je imela dobr o uro ali se ni utrudil a čisto nič. Drugi dan prid e Korelj k Toninovim in pripove ­ duj e Berti, kak a prikaze n mu je nagajal a včeraj. Bert a se .na ves gla s smej a in ga praša, če bi se mu ne dopadl a v taki opravi, kako r jo je imela prikazen . To pa že ne, pravi Korelj, po kmečko preoblečeno bi te morali djat i v pros o za strah , tak o bi bila grda . Odsle j ni Bert a nikoli več zavidala Agati. Lju­ beze n ji je tekl a bre z vsak e neprilike, ali ubog a gu­ vernant a je imela zda j še le pravi križ z njo, ker si Bert a ni mogl a noben e reči več zapomniti . A l i tud i nje j je odleglo . Toninka reče hčeri: Zda j si v štirinajstem letu , čas je, da se greš učit gospodinjstva . Z očetom sva se dogovorila tako , da pojdeš prece j k Linkovim, da se seznaniš z navad o te hiše in z vsak o željo gosp e L i n- kove . V tre h letih se b oš lahk o naučila kuhati , šivati in kar je drugi h del in potre b — in potem , če osta ­ nem o živi, bom o praznoval i tvo j veseli dan, tvoj o po­ rok o in svatb o s Koreljnom. Bert a je pretočila mal o solz, da mor a zapustit i svo j rojstn i kraj. Saj ni bilo do dom a daleč. Kadar je hotel a videti starše, jo je Korelj peljal sam in kaj po­ nosn o se je držala v male m koleslju in milostivo po­ zdravljala znance , ki so ju srečavali. Tudi zda j in do konc a samskeg a stan u je pripovedoval a Agati kot svoji 14