URN_NBN_SI_DOC-FS8RM80S

na na s ogen j z nebes , ka r nekda j n a Sodom o i n Gomoro . Nikda r n i ugnana , n i dolgo , ka r s i je vzel a svojeg a ljubčka z a hlapc a pa je z nji m mlatil a na pod u ječmen s tak o močjo, veste , človek b i rekel , d a razbij a podnic e oven , kako r zaganjaj o z nji m stebr e v zemlj o — naenkra t p a vs e potihne , sosed e pridej o gledat , se jim je ž e zdel o neka j taceg a i n našle so j u tako , fej te bodi , da b i bilo treb a zanest i ka r prece j prešiča v kak o smrdljiv o mlak o in j u skopat i pra v do dobrega . Tak a svetnic a je moj a sosed a Jera ! Pozna l se m tud i Brinjkino sestr o Mico, pra v po ­ šteno krčmarico, stanujočo po d Kačjo ritjo . Z Jer o n i hotel a dost i občevati, š e govoril a n i rad a o njej . K o jo vprašam, č e ka j prid e k nje j pit , m i pove , d a je n i bilo ž e ve č k o tr i leta , al i onida n je privršala k na m s celim krdelo m pijani h bab . Hotel e s o poslat i p o godc e i n plesalce , a ja z ji m rečem, k o to čutim, da nam je vin o poteklo . Drug e bab e m e začno kleti i n hrum e naprej ; sestr a se nekolik o pomudi ; ke r se je vin o n i kmal u prijelo , se je mogl o z njo pomenkovati . Ja z j i vržem po d no s pohujšljivo življenje i n j o poprašam, kak o z a božjo voljo , d a ne misli nikoli n a Boga , večnost i n pekel . On a se m i smej e i n m e zavrne : Molči, M i c a! vsak a re č im a svo j čas . Kada r se bo m naveličala greha , boš ž e videla , kaj bo . V ene m migljaj u se bo m po ­ boljšala, d a se bo š ka r čudila moj i svetosti ; nek i no ­ tranj i gla s m i pravi , da b o treb a kmal u slov o dat i va ­ sovanj u i n p o l k i; z a to , vidiš, mora m pa vsa j ta kratk i čas, k i m i š e ostaja , zajemat i življenje z velik o žlico. Dane s ne gre m dom u i n jutr i tud i ne , p a č e m e b o silil kd o pojutrišnjem, se bo m š e tud i z nji m stepl a 23