URN_NBN_SI_DOC-GAPMB3ZH

društva v pretečenem poslovnem letu, ki ga je p rebral društveni predsednik tov. Josip Rijavec. P o r o č i l o u p r a v n e g a o d b o r a D ruštvo bibliotekarjev Sloven i- n ije v erjetn o ni od svoje ustano­ vitve leta 1946 preživelo tako tež­ kega, delno kritičnega, vendar pa zelo dinamičnega poslovnega leta, kot je bilo zadnje, ki ga danes zaključujem o. Zlasti moramo ve­ deti, da je preteklo poslovno leto trajalo polnili 19 mesecev namesto običajnih 12, zato k er je bilo la­ ni sklenjeno, da bodo v bodoče redni letni zbori vsako leto v ok­ tobru, it. j. ob začetku kulturne sezone in šolskega leta, in ne več spomladi, ker so je to iz več raz­ logov pokazalo za nepraktično in celo škodljivo. Že sam lanski občni zbor je bil ves v znaku priprav za IV. kon­ gres Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, ki je bil v m aju lan­ skega leta v Beogradu. Temu do­ godku so se morali podrediti sko­ ra j vsi naši ožji društveni proble­ mi; to toliko bolj, ker je bilo vod­ stvo zveze tak rat dejansko v ro­ kah funkcionarjev našega repu­ bliškega društva. Položaj je bil tem težji, ker je zveza, ki je ime­ la sedež v L jubljani, priprav ljala kongres v Beogradu. Ce temu do­ damo iše osnovno organizacijsko spremembo v zvezi in v našem društvu, t. j. likvidacijo sindikal­ ne funkcije in s tem zvezane spremembe, je lahko uvideti, v kako nehvaležnem položaju se je znašel na lanskem občnem zboru izvoljeni odbor našega društva. Vse navedeno in povrhu še za­ četek počitniške sezone neposred­ no po kongresu v Beogradu je imelo za posledico, da je društvo ob koncu počitnic prišlo v izred­ no težak položaj. O rganizacijsko je bilo zelo zrahljano, podružnice in skupine bolj na p apirju kot pri življenju, članstvu dezorienti- rano in v splošnem precej slabo zainteresirano, skratka: pred od­ bor se je postavljalo vprašanje — ali smo ali nismo, in če smo, kje in kaj smo in kaj hočemo. Ne gle­ de na vse to pa je življenje šlo svojo pot naprej in odbor tako zrahljanega društva postavljalo pred razne problem e, ki so mo­ rali biti rešeni. Kakšni so bili ti problem i in kako so bili obrav­ navani, bomo vsaj v glavnih pote­ zah videli v nadaljevanju poroči­ la. Izhodišče za delovanje društva in odbora so bili sklepi im pripo­ ročila zadnjega občnega zbora; odbor jih je strnil v poseben pro­ gram svojega dela, ki je v glav­ nem potekalo takole: I. Organizacijske naloge in dejavnosti Glede na likvidacijo sindikalne funkcije je odbor izdelal nova društvena pravila, ki jih je p ri­ stojna oblast potrdila in ki so ob­ jav ljen a v zadnji številki našega strokovnega glasila Knjižnica«. V zvezi s sindikalnim i sprem e bami je naše članstvo skoraj v celoti prestopilo v Sindikat pro­ svetnih in znanstvenih delavcev. Nalši člani so se v L ju b ljan i (kjer živita skoraj a/3 članstva) organi­ zirali v štiri samostojne in homo­ gene sindikalne podružnice (Na­ rodna in univerzitetna knjižnica z vsemi knjižnicam i univerze; Mestna knjižnica; Pionirska in Slovanska knjižnica; Delavska knjižnica). Homogenosindikalno podružnico imamo še v Ravnah, drugod pa so se naši člani vklju­ čili v krajevne sindikalne podruž­ nice prosvetnih, kulturnih in znanstvenih delavcev. D ruštvo ima svojega zastopnika v republi­ škem odboru sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS, v L jubljani pa tudi v njegovem