URN_NBN_SI_DOC-GCA7GFPC

fiji za loto 1007 do 1910, zadnji, ki ji je om ogočila izid M atica, je enot iz časopisja že p ribližno toliko koit knjig. Beležil je celo ponatise v am eriških listih. V endar mi šel do k raja. Izpuščal je na prim er pasmi in politične članke v časni­ kih, literarnozgodovinskih člankov je upošteval relativno več kot član ­ kov z drugih področij, uporabnosti svojih bibliografij ni olajšal s k a­ zali. Slovenska bibliografija se izde­ luje v bibliografskem oddelku N a­ rodne in univerzitetne knjižnice. D oslej smo imeli enajst knjig, do vključno leta 1957, v začetku 1963 pa je izšla še dvanajsta, k i p ri­ naša seznam člankov iz časopisja in zbornikov od osvoboditve do vključno 1930. S to knjigo je iz­ polnjena vrzeli, ki je bila vedno bolj občutna. Bogastvo gradiva naj ponazorita dve številki: popisanih je preko 20 000 enot kakih 5000 podpisanih ali šifriranih avtorjev. K ritik je p ri ocen jevanju Sloven­ ske bibliografije, še posebej p ri talko obsežni knjigi, kot je sedanja, v zadregi. Č eprav je bilo ocen malo, je ven d ar o n je j n a jb istv e ­ nejše že povedano. Ne kaže znova razp ravljati o pomenu in potrobi Slovenske biliografije. P rav tako bi ne bilo na mestu sam o p rev e rja­ nje točnosti podatkov, saj to delo najbolje opravi p raktična uporaba. N asploh mislim, naj b i se biblio­ g rafska k ritik a p ri obsežnih in te­ m eljnih delih ne /zadrževala p re ­ več na širokem označevanju biblio­ g rafije po eni strani, po dru g i pa naj bi se ne izčrpavala z iskanjem drobnih napak, temveč n a j bi po­ log tega označila predvsem tri osnove vsake bibliografije: biblio­ grafski zapis., izčrpnost gradiva in ureditev gradiva. V drugi zvezi sem p rav o tem že govoril, vendar naj ponovim osnovne misli. Zapis je v Slovenski bibliografiji dosle­ den, p repro st in grafično jasen; nekoliko ga obrem enjujejo o k raj­ šave. Razvrstitev upošteva univer­ zalno decim alno klasifikacijo do trezne meje: gradivo je razvejano do talkih podrobnosti, da posam ez­ ne skupine niso preobsežne in spet ne predrobne. R azreševanje psev­ donimov se bliža idealnem u o d ­ stotku; pTi knjigi, ki jo imamo pred seboj, jo ostalo nerešenih šifer in psevdonim ov več, kot je v Slo­ venski bibliografiji navada — raz­ reševanje za deset le t nazaj je p o ­ stalo že problem . Bistvene prip om ­ be k Slovenski bibliografiji so tale: potreba predm etnega kazala, eks- cerp iranje tu di vsega tistega časo­ pisja, ki izhaja izven Slovenije (npr. izseljenskega), neažurnost i z ­ hajanja (v letu 1962 smo dobili šele Slovensko bibliografijo za 1957). Naj opozorim še na nekaj d ro b ­ nih spodrsljajev, ki sem jih m im o­ grede opazil. Enoti 9507 in 9498 sta isti, prav tak o enoti 740 in 9641. Louis A dam ič je uvrščen v sloven­ sko leposlovje, sodil bi v am eniško Podobno D rago G ervais iz sloven­ skega v srbohrvaško. D r. Stachel ie Emil K ram er. Pri Blanki Janc bi bilo um estno opozorilo, da jc istovetna z B lanko K um batovič. Pri enoti 11166 m an jk a podatek: SPor X./1949, št. 94 (21.4.). Šest let je dalo g rad iva seveda mnogto več kot eno sam o leto. Zato so sestavljavci uvedli vrsto novih, apecialnojših stro k (npr. Talci-ilz- seljevanje in deportacije-Ta-borišča; P artizanske bolnice) s preciznim i decim alnim i vrstivci. Vseli stro k je p reko osemsto, k ar je lep prispe­ vek za slovensko obdelavo UDiK, konec koncev p a tu d i že nekakšno predm etno kazalo. U stavim o se nekoliko sam o p ri enem vp rašanju Slovenske biblio­ grafije, pri izčrpnosti gradiva. Teo­ retično- stališče je, n a j nacionalna bibliografija upošteva iz časopisja samo tisto, k a r ima trajn o vred­ nost, k a r daje nov pogled ali doslej neznana dejstva o predm etu, ki